Tiskane izdaje
Drugih zahtevkov do Teša in Premogovnika Velenje (PV), oba iz skupine Holding Slovenske elektrarne, Mestna občina Velenje (MOV) nima. Po Kontičevih besedah jim je PV v letih 2011–13 plačal 1,29 milijona evrov in s tem izpolnil obveznosti, Teš pa je za leto 2010 plačal 300.000, za leto 2011 250.000, za leto 2012 300.000, za leti 2014 in 2015 pa po 750.000 evrov. Ostalo je še 750.000 evrov za leto 2016, ki jih Teš ne plača.
Na vprašanje, ali ni morda zadržek v pogodbenem določilu, da v primeru slabega poslovanja Teš odškodnine ni dolžan plačati, je pooblaščenec MOV, odvetnik Boštjan Verstovšek, dejal, da Teš zgolj računovodsko posluje z izgubo, medtem pa HSE kuje dobičke, kar bodo na sodišču dokazali.
»Odškodnine v preteklosti nismo prejemali, saj so podjetja vlagala v čistilne naprave, sanirala degradirano okolje zaradi rudarjenja in sponzorirala šport v dolini. Z uporabo občinske infrastrukture v obdobju gradnje smo imeli povečane stroške, obenem pa pogodba določa, da se pred njenim iztekom dogovorimo za nadaljnje odškodnine. Namesto tega so nam za 54 odstotkov podražili toplotno energijo ter ukinili družbeno odgovornost do lokalnega okolja,« je povedal Kontič.
V Verstovškovi odvetniški pisarni sicer tožbo še pripravljajo, z njo bodo šli do ustanov EU, če bo treba, obenem pa so se bili še pred tremi tedni s Tešem in HSE pripravljeni tudi pogoditi. Po drugi strani pa je Kontič dejal, da so na skupni delovni skupini sodelovali, poenotiti pa se niso mogli niti o vsebini zapisnika.
Direktor Teša Arman Koritnik napovedi tožbe ni hotel komentirati in je dejal, da je tudi ta spor še v fazi dogovorov: »Dogovarjamo se z vsemi tremi šaleškimi občinami in dogovorjeni smo, da do zaključka pogovorov ničesar ne bomo komentirali.«
Župan MO Velenje Bojan Kontič (drugi z desne) napoveduje tožbo proti Tešu za izplačilo odškodnine za leto 2016. Desno direktor občinske uprave MOV Iztok Mori, z leve odvetnika Erik Šuler in Boštjan Verstovšek. Foto: Brane Piano/Delo
Na velenjski občini dodajajo, da želijo izpolnitev pogodbe, potem pa v bližnji prihodnosti tudi sprejetje zakona o nadomestilu lokalnim skupnostim zaradi delovanja obeh energetskih podjetij v Šaleški dolini po zgledu tistega za Posavje, kjer sta Nuklearna elektrarna Krško in začasno odlagališče jedrskih odpadkov. »Krško in še štiri občine dobijo iz tega naslova vsako leto 8,5 milijona evrov, mi pa smo v vseh letih dobili le 4,4, milijona evrov, zato zahtevamo pravico do enakopravne obravnave. Degradacija v okolju pa je v nasprotju s Posavjem pri nas vidna že na oko,« je razložil velenjski župan.
Poleg tega, je še prepričan Kontič, bo treba sprejeti tudi zakon o zapiranju rudnika, kateremu skupaj z B6 obratovanje poteče leta 2054. Vsebovati bo moral tudi odpravo površinskih in podzemnih posledic rudarjenja.
