Korošci niso videli skrivnostne študije

Dravograd – V prizadevanju, da bi se projekt tretje razvojne osi premaknil z mrtve točke, koroški gospodarstveniki in župani zahtevajo od ministra Petra Gašperšiča odgovore, zakaj severni del kljub temu, da je imel v državnih dokumentih prednost pred južnim, zdaj po izvedenih aktivnostih za njim že zaostaja.

Koroški gospodarstveniki v pismu ministru opozarjajo, da je ob nenehnem prestavljanju rokov gradnje tretje razvojne osi in najrazličnejših študijah vlada leta 2012 ponovno preverjala prometno obremenitev dveh odsekov koroških cest ter menda ugotovila, da obstoječe ceste po številu vozil zadoščajo potrebam, a je raven prometnih storitev neustrezna. »Severni del tretje razvojne osi je bil na papirju vsa leta opredeljen kot prednostni pred južnim,« poudarjajo v GZS Koroška, zdaj pa je po izvedenih aktivnostih južni očitno že v prednosti. Gašperšiča zato sprašujejo, kdo je odgovoren za načrtovanje severnega dela tretje razvojne osi in kaj je bil vzrok za zaostanek ter kdo bo vodil nadaljnje postopke pri pripravi projektne dokumentacije in odkupih zemljišč za traso Velenje–Slovenj Gradec (Dars ali DRSC).

»Dogaja se centralizacija!«

Tudi glede skrivnostne prometne študije iz leta 2012, na podlagi katere naj bi vlada spremenila prioritete, gospodarstveniki in župani od ministra zahtevajo odgovore, kdo jo je zahteval in zakaj, kdaj je bil objavljen razpis za izvedbo, kdo se je nanj prijavil in koliko je stala ter kakšne so razlike med to in prejšnjimi študijami, ki so potrjevale, da je Koroška do gradnje hitre ceste upravičena tudi zaradi gostote prometa.

Doslej je brez odgovora ostalo tudi vprašanje, zakaj te študije kljub drugačnim zagotovilom ministrstva niso nikoli predstavili javnosti. »Noben župan študije ni videl, poznamo le študijo, na podlagi katere je bila tretja razvojna os uvrščena med glavne državne projekte. Kot da je to skrivnost. Vse se odloča v Ljubljani in dogaja se popolna centralizacija,« pravi prevaljski župan Matic Tasič.

Enotni zahtevajo sestanek

Nova študija je hitro cesto »odrezala« pred Slovenj Gradcem in naprej predvideva le še posodobitev obstoječe dvopasovnice, kar je zapisano tudi v nacionalni strategiji razvoja cestne infrastrukture do 2030, po kateri bi hitro cesto v najboljšem primeru dobili šele leta 2030, posodobljeno dvopasovnico do Holmca pa šele po letu 2040. »Minister je mnenja, da boljša cesta odnaša gospodarstvo in kadre iz regije. To je prav nasprotno od trditev naših gospodarstvenikov, ki pravijo, da če ne bo boljše infrastrukture, se bo gospodarstvo selilo iz regije drugam,« opozarja Tasič, ki je prepričan, da predsednik vlade razmišlja drugače. »Za zagotavljanje enakomernega razvoja celotne Slovenije je tretja razvojna os prioriteta številka ena v državi.«

Gospodarstveniki in župani zahtevajo sestanek z ministrom, pričakujejo pa tudi časovni načrt nadaljnjih aktivnosti. Kot poudarja Tasič, se bodo pritiski nadaljevali, saj so združili moči gospodarstveniki, župani in mladi, ki so s peticijo za tretjo razvojno os zbrali več kot 6000 podpisov: »V zahtevah glede tretje razvojne osi smo enotni gospodarstveniki in politika, imamo tudi podporo ljudi. Sprenevedanja ne bomo več prenašali.«