Tiskane izdaje
Mislinjska Dobrava – Ob zaprtju vseh obstoječih odlagališč bodo morali s Koroške kljub novemu centru za ravnanje z odpadki smeti voziti v druge regije in za to tudi plačati. Novo odlagališče Zmes namreč brez spremembe okoljske uredbe ne more začeti obratovati.
Na odlagališču Zmes na Prevaljah morajo zgraditi še čistilno napravo ter pridobiti okoljevarstveno soglasje in uporabno dovoljenje, do konca aprila pa bi morali že končati s poskusnim obratovanjem. To jim zagotovo ne bo uspelo, saj sta v tristometrskem vplivnem pasu dve kmetiji in v 50 metrskem pasu še kmetijska zemljišča, ki bi jih morali za pridobitev potrebnih dovoljenj nadomestiti z drugimi, prebivalce s kmetij pa preseliti drugam.
»Z ljudmi, ki živijo na tem območju in so bili tudi formalno pripravljeni spremeniti naslov stalnega bivališča, smo se konec lanskega leta dogovorili,« je dejal prevaljski župan Matic Tasič, »pogojev glede kmetijskih zemljišč pa takrat, ko je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje za Zmes, še ni bilo.« Vendar pa se je podobna težava glede vplivnega pasu pojavila še pri dveh drugih odlagališčih v državi, zato naj bi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje spremenili uredbo tako, da bo kljub vsemu omogočala obratovanje odlagališča brez selitev.
»Za takšno spremembo obstajajo formalni in vsebinski razlogi, končno odlagališče komunalnih odpadkov Zmes je drugačno od starih odlagališč, odloženi odpadki so drugače obdelani, odlaganje bolj regulirano, zato je območje vplivnega pasu preširoko,« pojasnjuje direktor Koceroda Ivan Plevnik. »Odlagališče je novo in ustreza vsem okoljevarstvenim standardom in normativom, ko bo v naslednjih mesecih zgrajena še čistilna naprava, bo to eno najsodobnejših odlagališč, ki pa kljub temu ne bo moglo obratovati. Za to je treba čim prej najti rešitev.«
Z ministrstvom se zato dogovarjajo o spremembi uredbe, ki jo je država po Plevnikovih besedah sicer obljubljala že do konca lanskega leta, nato pa so ugotovili, da se podobne težave pojavljajo tudi na drugih lokacijah in jih je treba rešiti celoviteje. Vplivnega tristometrskega pasu ministrstvo zaradi evropskih predpisov ne morejo spreminjati, zato bi v uredbo vnesli pogoje, pod katerimi bi odlagališče lahko dobilo ustrezna dovoljenja kljub temu, da se nahaja v vplivnem pasu. Pri tem bi morali s študijo dokazati, da ni škodljivih vplivov na ljudi in okolje, prebivalci v bližini odlagališča pa bi bili kljub temu še naprej upravičeni do okoljske rente, ki je že vračunana v ceno Kocerodovih storitev.
Zamuda roka za poskusno obratovanje še ne bo pomenila izgube evropskih sredstev, saj bodo zaprosili za podaljšanje. »Največja težava bo nastala zaradi tega, ker s koncem januarja v regiji nimamo več prostora za odlaganje, saj se morajo vsa stara odlagališča zapreti,« pravi Plevnik, ki je na to opozoril tudi koroške župane in jih prosil, naj tudi sami poskušajo pri ministrstvu pospešiti postopke za spremembo uredbe, da regija čim prej pride do dovoljenja za Zmes. »Ministrstvo je preprosto zaprlo vsa odlagališča, tudi tista, ki imajo še prostor, in februarja bo odprtih le še tistih nekaj, ki imajo IPC okoljska dovoljenja. Mi do februarja zagotovo ne bomo prišli do dovoljenja, vprašanje je tudi, če nam bo uspelo do aprila.«
Ker bodo morali ta čas s Koroške odpadke voziti v druge regije, se bodo povečali tudi stroški. Cena za odlaganje smeti (0,47 evra na prebivalca na mesec) pri tem ne zdrži, saj je izračunana za odlaganje na regijsko odlagališče Zmes in je celo nižja, kot so jo imele prej posamezne komunale. »To pomeni, da bodo morale občine Kocerodu pokriti razliko do komercialne cene odlagališč,« napoveduje Plevnik. Glede na to, da v Kocerodu odpadke predelajo in da jih za odlaganje ostane samo petina, bi mesečno na odlagališče odpeljali med 200 in 300 ton.
