Koroška resolucija je na trhlih temeljih

Ljubljana – Koroška deželna vlada je pred dvema tednoma sprejela resolucijo, v kateri od avstrijske zvezne vlade zahteva, da Slovenijo opomni na obljubo, da bo opustila jedrsko tehnologijo za pridobivanje električne energije. Preseneča predvsem dejstvo, da se slovenska stran do danes še ni uradno opredelila do vsebine te koroške deželne resolucije, ki se posredno opredeljuje do vladnih razvojnih programov, v okviru katerih se je slovenska politika vsaj načelno opredelila za jedrsko prihodnost.

Kot smo že pisali, koroška deželna vlada odločno zavrača kakršno koli povečanje zmogljivosti Jedrske elektrarne Krško (Jek). V resoluciji je med drugim zapisala, da se je Slovenija septembra 2004 v sporazumu o skupnih energetskih smernicah, ki ga je z deželama Koroško in Štajersko podpisal tedanji državni sekretar za evropske zadeve Marko Slokar, zavezala, da bo za pridobivanje energije izkoristila druge vire.

Na ministrstvu za gospodarstvo so na prošnjo Dela proučili omenjeni sporazum. Kot pravi Ivo Novak z direktorata za energijo, ga je »nekdo očitno površno prebral«. Sporazum namreč ne govori o nikakršni zavezi Slovenije, da bo opustila jedrsko tehnologijo. Novak kljub temu ni hotel komentirati resolucije koroške deželne vlade, tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak se je na vprašanja o tem samo nasmehnil.

Omenjeni sporazum res govori zgolj o skupnih smernicah Slovenije in avstrijskih dežel pri povečevanju energetske učinkovitosti pri proizvajalcih in porabnikih energije. Precejšen del sporazuma se pravzaprav nanaša na izrabo toplotne energije iz alternativnih virov. Vsebino dokumenta je pred podpisom obravnavala tudi slovenska vlada. V obrazložitvi gradiva je, denimo, ministrstvo za okolje zapisalo, da dokument »Slovenije ne zavezuje k oblikovanju drugačne politike, kot je bila sprejeta z nacionalnim energetskim programom in operativnim programom zmanjševanja toplogrednih plinov, in ji ne nalaga nobenih finančnih obveznosti. Omogoča pa nadaljnje sodelovanje v energiji, kar bo koristno predvsem pri uvajanju zahtevnih evropskih direktiv (kot je na primer direktiva o energijskih lastnostih zgradb), in izmenjave izkušenj pri izrabi obnovljivih virov energije.«

Koroška deželna vlada vsebino sporazuma očitno razume povsem drugače.

Več si preberite v današnji tiskani izdaji Dela