Koroške visoke šole pričakujejo državne koncesije

Slovenj Gradec – Visoki šoli za zdravstvene vede, ki v Slovenj Gradcu deluje dve leti, z vsakim novim letnikom študentov bolj zmanjkuje prostora na sedanji lokaciji na Glavnem trgu. Začasno bodo prostorsko stisko reševali z najemom dodatnih prostorov, dekanji obeh koroških visokih šol pa upata, da se bodo v nekaj letih lahko preselili v novo stavbo, ki jo namerava v okviru tehnološkega centra zgraditi Mestna občina Slovenj Gradec.

Največja težava koroškega visokega šolstva pa ostajajo državne koncesije, od šestih visokošolskih programov imajo namreč študenti možnost brezplačnega študija samo v enem, vse druge morajo plačati. Visoko zdravstveno šolo obiskujeta dva letnika študentov, skupaj jih je 70. Jeseni bodo vpisali tretjo generacijo. Dekanja Danica Železnik je povedala, da so se za najem dodatnih prostorov na Meškovi ulici dogovorili z mestno občino, zdaj prostore urejajo, vseliti pa se nameravajo v začetku marca. »Naš dolgoročni cilj je selitev v novo visokošolsko središče skupaj z visoko šolo za tehnologijo polimerov,« je povedala Železnikova. Mestna občina namerava takšno središče postaviti na Ozarah, v okviru gospodarskega centra Noordung, ob njem pa še študentski kampus.

Brezplačni študij bi omogočala le koncesija

Železnikova je poudarila, da so največja težava koroškega visokega šolstva še vedno nepodeljene državne koncesije, zato lahko ponudijo samo izredni študij, ki je plačljiv. »Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo smo že večkrat prosili za koncesijo, saj izpolnjujemo vse pogoje za to,« je povedala Železnikova. Izobražujejo za deficitarni poklic, po katerem se bodo zaradi staranja prebivalstva potrebe še povečevale, števila vpisnih mest (40 v vsakem letniku) ne nameravajo povečevati, v sodelovanju s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec pa so zagotovili kakovostno klinično usposabljanje. »Vsak naš študent ima v bolnišnici svojega mentorja, tega v drugih šolah ni,« je še poudarila dekanja.

Prva dva letnika so zapolnili, vendar je bilo na letošnjih informativnih dnevih več povpraševanja po rednem študiju. »Tak odnos države je diskriminatoren do Koroške, saj starši naših študentov prav tako plačujejo davke, ne le tisti v Ljubljani in Mariboru, nato pa jim morajo plačevati še šolnino, kar si v že tako težavnih razmerah v regiji marsikateri ne more privoščiti,« je povedala Železnikova. Ministrstvu so za pridobitev novih koncesij predlagali prerazdelitev vpisnih mest. »Ne zdi se nam pošteno, da lahko v eni regiji neka šola vpiše 120 rednih študentov, čeprav je pri takšnem številu že težko zagotoviti kakovostno usposabljanje, v drugi regiji pa jih ne moremo redno vpisati niti dvajset.«

Prerazporeditev financiranja na obetavnejše programe

Tudi Silva Roncelli Vaupot, direktorica Koroškega višje in visokošolskega središča Kovivis in dekanja Visoke šole za tehnologijo polimerov, je povedala, da ministrstvo ves čas opozarjajo na problem koncesij. »Vsi naši programi podpirajo potrebe regije in gospodarstva, vendar nam odgovarjajo, da za nove koncesije ni denarja.« Direktorica meni, da bo pritiskov na podeljevanje koncesij čedalje več in da bi se podeljevanja morali lotiti bolj selektivno ter izločiti programe, ki producirajo težko zaposljive diplomante, koncesije pa podeliti tistim, ki ustrezajo potrebam gospodarstva v regiji in državi.

Na Koroškem je najtežje najti delo diplomantom družboslovnih fakultet. Na nedavni razpis Kovivisa za strokovnega sodelavca s sedmo stopnjo izobrazbe, ki je ponujal le delo za določen čas šestih mesecev, se je prijavilo kar 112 kandidatov.