Koroški poplavljenci tožijo avstrijske elektrarne

Verbundu očitajo, da je prepozno odprl zapornice na dravskih hidroelektrarnah ter s tem povzročil uničujoč vodni val.

Objavljeno
23. april 2013 18.04
vvo_poplave
Mateja Celin, Franc Milošič, Slovenj Gradec, Ptuj
Mateja Celin, Franc Milošič, Slovenj Gradec, Ptuj

Dravograd, Vuzenica, Ptuj - Okrog 30 posameznikov s Koroške, ki so utrpeli škodo v novembrskih poplavah, pod vodstvom avstrijskega odvetnika Franza Serajnika toži družbo Verbund, ki v Avstriji upravlja z elektrarnami na Dravi. Serajnik je razočaran nad ravnanjem Slovenije glede ugotavljanja odgovornosti za povodenj. Na poplavljenih območjih so medtem odkrili presežene vrednosti težkih kovin.

Franz Serajnik v odškodninski tožbi zoper Verbund zastopa med 20 in 30 ljudi, predvsem iz obmejnega območja Koroške, višine njihovega zahtevka pa še ni hotel razkriti, prav tako je še prezgodaj govoriti o možnosti poravnave. Avstrijsko državno tožilstvo v Celovcu je sicer že sprožilo preiskavo v zvezi z ugotavljanjem kazenske odgovornosti za poplave, ki pa ni neposredno povezana s tožbo Slovencev.

»Postopek je bil sprožen na osnovi ovadbe občanov iz Labota, kjer je prav tako poplavilo celoten kraj,« je povedal Serajnik, »čakamo na dokončno poročilo vodno gospodarskega oddelka koroške deželne vlade, od katerega bo tudi odvisno, kako se bo postopek nadaljeval.«

V Celovcu očitke o napakah upravljalca elektrarn jemljejo resno

Verbundu očitajo, da je prepozno odprl zapornice na dravskih hidroelektrarnah ter s tem povzročil uničujoč vodni val, ki je nato tako hitro zalil kraje ob Dravi na avstrijskem in slovenskem Koroškem, da je bilo vsakršno ukrepanje nemogoče.

V Verbundu so povedali, da s tožbo še niso seznanjeni, čeprav je Serajnik potrdil, da je kazenski spis že vložil. Avstrijski upravljalec hidroelektrarn na Dravi sicer sodeluje pri preiskavi, vztrajajo pa pri stališču, da so se pri ravnanju upoštevali vse veljavne predpise. Odgovornost pripisujejo tudi državi, češ da ni pravočasno posredovala ustreznih meteoroloških napovedi glede izjemne količine padavin.

Kot pravi Serajnik, v Celovcu očitke o napakah upravljalca elektrarn jmljejo resno, Slovenija pa ne, saj je vodja slovenskega dela meddržavne komisije za upravljanje Drave Mitja Bricelj »še pred kratkim spet izjavljal, da Avstrijci niso naredili nobene napake. Ne vem, po kakšnih kriterijih on to presoja, a če niti Avstrijci sami tega še ne morejo potrditi, kako lahko potem slovenski član komisije že vnaprej ugotavlja, da na avstrijski strani ni nobene krivde?« Od Slovenije pričakuje vsaj nevtralno stališče, ne pa vnaprejšnje podpore Verbundu, ki nima prave osnove.

Odvetnik iz Celovca še pojasnjuje, da si elektrarne svoje zakonske okvire in način delovanja postavljajo same, oblast sicer to potem odobri, »niso pa to celoviti predpisi, ki bi veljali v vsakem oziru, temveč je treba upoštevati tudi splošne zakonske predpise v smislu zaščite življenja in lastnine ljudi, tudi na to se je treba ozirati.« Svojo vlogo pri tem odigra tudi dobiček. »To je popolnoma jasno. Vsako ve, da če prej začnejo prazniti bazene, bo manj dobička, zato pa bo nevarnost večja.« Serajnik meni, da gre tu lahko tudi za širši, sistemski problem.

Onesnažena zemlja na vrtovih

Vzorčenje tal na vrtovih, ki jih je v novembrskih poplavah v Vuzenici zalila Drava, je pokazalo, da so bile v dveh od treh vzorcev presežene opozorilne, ponekod pa tudi kritična vrednost vsebnosti cinka in kadmija. Ker starejših analiz za primerjavo ni, vzroka za onesnaženje ne morejo z gotovostjo pripisati le poplavam.
Župan Vuzenice Franjo Golob je povedal, da so se za vzorčenje tal odločili v sklopu sanacijskih ukrepov po poplavah, ki jih izvaja občina. Pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor so tako naročili analizo tal na treh lokacijah, vzorčili so zemljo z vrtov ob hišah, ki so bile lanskega novembra poplavljene, da bi ugotovili ali so tla še ustrezna za pridelavo vrtnin.

S preiskavami so določali vsebnost težkih kovin kadmija, svinca in cinka ter ogljikovodikov C10 - C40. Vsebnost ogljikovodikov ni presegala imisijske mejne vrednosti pri nobenem izmed vzorcev, pač pa je to vrednost pri enem od vzorcev presegla vsebnost kadmija, pri drugem pa je vrednost kadmija presegla tudi opozorilno vrednost. Vsebnost cinka je pri dveh vzorcih presegala opozorilno vrednost, pri enem pa je bila presežena celo kritična vrednost.

»Izmerjene vsebnosti kadmija in svinca, ki presegajo imisijsko opozorilno vrednost, ter cinka, ki presegajo imisijsko kritično vrednost, so zaskrbljujoče predvsem z vidika primernosti uporabe za pridelavo kmetijskih pridelkov. Preseganje opozorilne vrednosti namreč pomeni verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka in na okolje, preseganje kritičnih vrednosti pa pomeni, da tla niso primerna za pridelavo hrane za ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode,« ugotavljajo v ZZV Maribor.

Kljub temu je prehajanje težkih kovin v rastline odvisno tudi od drugih dejavnikov, zato predlagajo dodatno spremljanje površin s preseženimi kritičnimi in opozorilnimi vrednostmi, predvsem zato, ker gre za vrtove, namenjene pridelavi hrane.

Poplave niso edini krivec

Vse tri vzorčene lokacije so bile poplavljene, a se presežene vrednosti ne pojavljajo na vseh. »Laično lahko domnevamo, da so bile na onesnaženih območjih težke kovine vsaj delno prisotne že prej,« pravi župan Golob. Reka Drava v tem delu namreč večkrat poplavlja, tudi material so na vrtove pred mnogimi leti navozili kar iz reke.

»Mogoče je tudi, da bi šlo za vpliv livarne ali industrijske cone onkraj Drave, a o tem lahko le ugibamo.«
Na zadnjem zboru krajanov, ki so jih prizadele poplave, so jim rezultate analize tudi razdelili. »Preden bodo na teh vrtovih karkoli posejali ali posadili, se mora vsak sam odločiti, kaj bo naredil,« je dejal Golob. Če bi želeli vrtove sanirati, bi morali zamenjati vsaj zgornje plasti zemlje, vendar občina sredstev za to nima, saj so proračunsko rezervo že porabili za najnujnejšo sanacijo po poplavah.

Ob novembrskih poplavah država ni zadolžila nikogar, da pregleda usedline, ki jih je narasla Drava pustila na njivah Ptujskega polja, pa čeprav je bila velika verjetnost, da je deroča voda mulj iz ptujskega jezera odložila na njive in vrtove. Za te usedline pa je že desetletja dokazano, da vsebujejo veliko težkih kovin nekdanje mariborske industrije. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo je na lastne stroške poslal v analizo osem vzorcev usedlin in naplavin z območja Markovc pri Ptuju.

V enem vzorcu je bila rahlo presežena dovoljena količina cinka, ostalih sedem vzorcev ni bilo oporečnih. Kot pravi vodja pospeševalne službe na zavodu Peter Pribožič, pa si tudi s temi podatki ne moremo kaj dosti pomagati, saj ni podatkov, kakšne so bile tamkajšnje njive pred poplavami. Poleg tega koruza, pšenica in nekatere druge poljščine cinka ne vsrkavajo; nekaj bi ga lahko črpale gomoljnice, a še v tem primeru bi bilo potrebno analizirati, ali bi v njih presegal dovoljene količine.

Naplavine ostajajo v stari strugi reke Drave

Zaskrbljujoče pa je, da dobrega pol leta po poplavah posledic ni začel še nihče odpravljati, jasno pa ni niti, ali je posledice poplav v območju Nature 2000 sploh dovoljeno odpravljati. Naplavine, razbohoteno grmovje in celo drevesa tako ostajajo v stari strugi reke Drave od Markovc do Ormoža. Po zakonu o vodah država nima nobenih obveznosti na poplavnih območjih. Čeprav bi polja že morala biti posejana, pa nekaj metrov globoke rane med Stojnci in Gorišnico, kjer si je bila Drava poiskala novo pot, še niso zaceljene.

Občinske komisije so po poplavah škodo natančno popisale in ocenile, kmetijsko ministrstvo ni oporekalo njihovim popisom in izračunom. Danes se zdi, da je bilo tudi to delo opravljeno po nepotrebnem in da bodo ocene obležale v arhivih.