Koroški Slovenci: Nismo številke, smo ljudje

Dunaj – Na pogajanjih o nerešenih vprašanjih slovenske manjšine, ki pod pokroviteljstvom avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna potekajo na avstrijskem Koroškem, so predstavniki treh krovnih organizacij koroških Slovencev zdaj državnemu sekretarju Josefu Ostermayerju in deželnemu glavarju Gerhardu Dörflerju poslali svoje videnje prihodnje dvojezične topografije na območju, kjer so slovenski manjšini njene pravice kratene že pol stoletja.

Predstavniki slovenske manjšine pričakujejo, da bodo v celoti upoštevani zakon iz leta 1977 z dopolnili iz leta 2006 in vse aktualne sodne odločitve, je povedal podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip. Pri dvojezičnih krajevnih napisih zagovarjajo desetodstotni prag slovenskega prebivalstva in upoštevanje ljudskih štetij iz let 1991 in 2001, tako kot to počne ustavno sodišče. To bi pomenilo več kot 200 dvojezičnih krajevnih napisov, vendar Nanti Olip noče le šteti: »Prizadelo nas je, ko so nas konfrontirali le s številkami, zato jih ne navajamo. Nočemo biti obravnavani le kot številke, smo ljudje, ki v tem prostoru živimo, odkar pomnimo. Smo del tega jezikovnega, kulturnega in življenjskega prostora.«

Polstoletna zamuda

Nekateri predlogi ob pobudi, ki jo je na avstrijskem Koroškem sprožil državni sekretar Ostermayer, predvidevajo za Slovence manj ugodno štetje iz leta 2001, Olip pa opozarja, da tudi sami ne zagovarjajo štetij iz leta 1951 ali 1961, čeprav bi ju lahko, saj Avstrija pri uresničevanju pravic slovenske manjšine zamuja pol stoletja. Veliko premalo se mu zdi tudi predlog deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, ki je v svojih pogajalskih izhodiščih govoril o 122 krajevnih napisih, a zdaj vsaj ne zagovarja 15-odstotne meje slovensko govorečega prebivalstva na občinskih ravneh, preden bi se sploh pogovarjali o posameznih krajih.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm pa je opozoril, da tudi odločitve ustavnega sodišča dopuščajo določeno fleksibilnost, in spomnil na govor predsednika ustavnega sodišča novembra lani ob 60-letnici koroškega pravnega društva.

Gerhart Holzinger je tedaj obsodil polstoletno zavlačevanje pri uresničevanju v avstrijski državni pogodbi zapisanih pravic manjšine, a tudi poudaril nujnost politične rešitve. »Zelo upam, da bodo aktualna politična prizadevanja čim prej našla trajno rešitev vprašanja koroških krajevnih napisov v konsenzu vseh prizadetih in v skladu s temeljnimi načeli pravne države,« je tedaj sklenil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča. »S tem bi demokratični pravni državi naredili neprecenljivo uslugo.«

Zaveznik slovenskih pogajalcev: pravni red

»Zame je najpomembneje, da vse tri organizacije nastopamo usklajeno in se znamo tudi dogovarjati, to je nova kakovost,« je povedal predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik. Od najodmevnejših političnih pobud za reševanje vprašanj koroške dvojezičnosti nekateri še vedno omenjajo predlog nekdanjega ljudskega kanclerja Wolfganga Schüssla iz leta 2006, ki je predvideval 158 dvojezičnih naselij v 18 občinah, in socialdemokratskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja iz leta 2007 o 163 dvojezičnih napisih. Na pobudo odvetnika Rudija Vouka pa je ustavno sodišče med tem dvojezičnost pripisalo še 18 naseljem, od katerih sta doslej pravo topografsko dvojezičnost dobila le Pliberk in Drveša vas.

Za tudi ta dva je bilo treba iti štirikrat na ustavno sodišče, je opozarjal odvetnik Vouk, hkrati pa meni, da je celo to dobro znamenje, ki kaže, da je igric z ustavnimi razsodbami o topografiji konec. V obravnavi je še 12 naselij in Rudi Vouk pričakuje, da bo ustavno sodišče o njih odločilo marca.

»Mislim, da bi se morali slovenski pogajalci zavedati, da smo imeli v vsej zgodovini avstrijske druge republike le enega zaveznika, to je pravni red oziroma ustavno sodišče, zato bi bilo usodno, če bi mu začeli skakati v hrbet. Temeljno načelo mora biti, da mimo ustavnega sodišča ne moremo, če kdo to hoče, naj to naredi brez nas. Vprašanja topografije ne smemo gledati izolirano, je še kup drugih vprašanj, in če enkrat dopustimo rešitev mimo sedmega člena državne pogodbe in njegovih interpretacij, ki jih je sprejelo ustavno sodišče, potem se ne moremo sklicevati na nič več. To je minimum, ki bi ga morali zahtevati od naših pogajalcev, čeprav je nekaj manevrskega prostora, a ta predpostavlja resno iskanje rešitev, in ne načinov, kako bi nas spet prenesli naokoli.«

Načrtovano je, da se bo avstrijski državni sekretar Ostermayer zdaj srečal z južnokoroškimi župani in predsedniki vseh deželnozborskih strank avstrijske Koroške.