Tiskane izdaje
Muta – Župani dvanajstih koroških občin ugotavljajo, da je svet regije nemočen in neučinkovit v protestih proti državnim ukrepom, za katere so prepričani, da vodijo v centralizacijo in posledičen izbris koroške pokrajine. Napovedujejo radikalnejše odzive ter političen boj proti ukinjanju institucij, saj menijo, da ne gre za varčevanje, pač pa za politično odločitev.
Ob napovedanih ukinitvah regijskega davčnega in carinskega urada, za kateri država tako kot pri prejšnjih ukinitvah ni predstavila nobenih izračunov, koliko bi dejansko prihranili, je koroškim županom prekipelo. Ukinjanje regijskih institucij, ki se v zadnjem času vse bolj zgoščeno vrstijo, so označili kot politične odločitve, neupravičeno predstavljene kot varčevanje, s katerimi namerava država izpeljati prikrito centralizacijo in oblikovati bodočo pokrajinsko ureditev, iz katere namerava Koroško izbrisati ter jo razdeliti med Celje in Maribor.
Čeprav je svet regije nenehno protestiral proti takšnemu odnosu države in v več konkretnih primerih ukinitev tudi nastopili s tehtnimi protiargumenti, pa zdaj priznavajo, da je država zanje gluha. »Reči je treba državi, da imamo zdaj dovolj. Mogoče je boljša perspektiva za nas onstran avstrijske meje. Glede na to, da nas ne upoštevajo pri čisto ničemer, se ne izplača, da protestiramo in argumentiramo, narediti bomo morali nekaj drugega, bolj radikalnega,« je dejal prevaljski župan Matic Tasič.
Zahtevajo odziv vseh političnih strank
Mežiški župan Dušan Krebel poudarja, da gre za politično odločitev, zato zahteva, naj o tem vprašanju zavzamejo stališče regijski odbori političnih strank. »Če bodo podprli naše zahteve, njihova predsedstva v Ljubljani pa jim bodo nasprotovala, potem je vprašanje, kako ta politični sistem sploh deluje. Če pa bo politika ostala mlačna, se nam bo zgodilo ljudstvo.« »Nas je za deset malo večjih »usranih« blokov v Ljubljani. Siti lačnega ne razume. Nihče nas ne sliši,« je oster podžupan občine Ravne, ki pravi, da se bodo morali dogovoriti za akcije brez nasilja, »a ljudi moramo spraviti na ulice, da povemo, da tako ne gre več«.
Zametki prihodnjih pokrajin
Andrej Čas, župan MOSG opozarja, da gre za koncentracijo institucij na mestih, kjer naj bi bili zametki prihodnjih pokrajin, vlada pa se po njegovih besedah ukvarja s stvarmi, ki glede na resnost stanja v državi lahko počakajo. »Ali se trije koroški poslanci iz vladne koalicije strinjajo s politiko svojih strank? Če se ne, naj izstopijo, saj je ta politika škodljiva tako za Koroško, kot za državo,« poziva Čas. »Politika gre v smer centralizacije, Ljubljana cveti, periferija pa nazaduje. Temu je treba narediti konec.«
Poslanec PS Peter Oder je dejal, da sam bodoče upravne razdelitve Slovenije ne vidi brez Koroške. »V tem primeru so dejstva in podatki na naši strani, a dejansko bo pri ohranjanju institucij na Koroškem šlo za politično voljo. Žal smo ne glede na argumente koroški poslanci samo trije od 90 glasov. Odločila bo večina, to je pač demokracija.«
»Moral bi biti slep, če ne bi opazil, da s tem pripravljajo teren za osem regij,« pravi poslanec Matjaž Zanoškar. Ukinjanje občin je po njegovem »samo kost, ki jo ljudje zdaj glodajo«, v ozadju pa je Virantov pomembnejši projekt: oblikovanje osmih upravnih okrajev - brez Koroške.
Svetnik v državnem svetu Franjo Golob namerava problem Koroške predstaviti na seji državnega sveta. »Postajamo drugorazredni državljani, ki jim država samo jemlje in ukinja. Če pogojev za ustanovitev pokrajine ne bo več, tudi ne bo potrebe po 3. razvojni osi, gradnji hitre ceste ipd.«
Župani nameravajo k ukrepanju pozvati tudi združenje občin in skupnost občin Slovenije, ustanovili so tudi komisijo, ki bo oblikovala prihodnje aktivnosti, s katerimi bodo odločneje kot doslej nasprotovali za regijo škodljivim državnim odločitvam.
