Korupciji se morebiti dobro piše

Ljubljana – Da bi pred koncem mandata vladi oziroma vladajoči koaliciji uspelo skozi parlamentarni postopek spraviti novelo protikorupcijskega zakona, ni prav veliko možnosti. Danes bodo poslanci o njej na zahtevo SDS opravili splošno razpravo.

Vsebine zahteve največja opozicijka stranka ne razkriva, toda če bodo druge parlamentarne stranke oziroma večino njih uspeli prepričati, da so njeni argumenti proti sprejemu zakona dovolj tehtni, se bo zakonodajni postopek končal. Če jih ne bo, se bo postopek nadaljeval, toda že iz sedanjih strankarskih izjav je mogoče sklepati, da bo k zakonu vloženih veliko dopolnil. In vprašanje je, ali jih bo poslancem še uspelo spraviti pod streho glede na to, da se obetata samo še dve seji državnega zbora.

Brezzobi tiger

V pravo ofenzivo proti sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki so jo napisali na pravosodnem ministrstvu, je v preteklih dneh šel predsednik komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec, ki je poslanske skupine prepričeval, da je bil postopek nastajanja zakona povsem nepregleden in da je imela KPK pri tem obrobno vlogo. Po vsebini pa po Štefanečevem mnenju zakonske rešitve pomenijo velik korak nazaj, saj se pooblastila KPK ožijo na sprejem načelnih mnenj brez možnosti konkretnega ugotavljanja suma koruptivnih dejanj.

Polena pod noge

O tem, kaj si mislijo o zakonu, so najbolj skrivnostni v SMC. Torej v stranki, ki je po naših informacijah tudi najbolj zaslužna za to, da je vlada novelo zakona sprejela šele pred mesecem dni, pred tem pa najmanj dvakrat preprečila, da bi koalicija o njej sploh razpravljala. Več kot to, da bodo svoje stališče predstavili na seji državnega zbora, od največje koalicijske stranke ni bilo mogoče izvedeti. Tudi v Desusu so nekoliko zbegani glede vsebine zakona, saj niso prepričani, da predstavlja pravo pot do vidnejših rezultatov pri preprečevanju korupcije, menijo pa tudi, da si je tudi KPK z notranjimi razhajanji okrnila ugled. Poslanci Desusa o zakonu nimajo enotnega mnenja, čakajo, kaj bo prinesla današnja razprava. V SD pa bodo prispevali glasove, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo. Ocenjujejo, da je pripravljen korektno in da omogoča bolj učinkovito omejevanje, prepoznavanje in dokazovanje korupcije.

Manjša operativnost

Tudi v NSi dokončnega stališča še niso sprejeli, so pa opazili, da se protikorupcijski komisiji odvzema operativna sposobnost in nekatere pomembne pristojnosti, zato se ne morejo strinjati z oceno, da zakon prinaša izboljšave. Levica bo v tej fazi zakon podprla, čeprav je do zakonskih rešitev kritična. KPK po novem vidi kot posvetovalni organ, ki bo bolj krepil integriteto kot preprečeval korupcijo.

Sledenje denarju

Nepovezana poslanka Alenka Bratušek ne skopari na račun dela Borisa Štefaneca, njegovo strategijo do 2020 vidi kot strategijo boja za stolček in plačo do upokojitve. Pozdravlja pa rešitev, da se bo pri kandidatih za člane senata v prihodnje ocenjevala tudi njihova osebna primernost, saj se boj proti korupciji ne krepi samo z bolj jasno določenimi pristojnostmi, ampak tudi možnostjo zamenjave nesposobnega vodstva. Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek poudarja, da bi potrebovali povsem nov zakon zaradi spremenjenih razmer in oblik korupcije v sodobnih državah. Za zgled bi nam morale biti skandinavske države, ki so razvijale kulturo in navade protikorupcijskega obnašanja in preiskovanje nadomestile s sledenjem finančnim tokovom in premoženju.

Nov član/ica senata?

Predsednika republike Boruta Pahorja še vedno čaka imenovanje Štefanečeve namestnice ali namestnika, po tem, ko je senat KPK zapustila Alma Sedlar. Po drugem javnem pozivu je izbirna komisija izbrala tri kandidate, in sicer Mirjam Dular, Uroša Novaka in Sandija Sendelbaha. Pahor lahko izbira zgolj med njimi, odločitev mora sporočiti v kratkem.