Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali bo novela protikorupcijskega zakona obtičala v »parlamentarnih in koalicijskih temnicah«, kot je za Delo rekel Goran Klemenčič, bo odvisno »od resne politične volje, v nasprotju s sprenevedanji, požrtimi obljubami in izgovori za (ne)delo KPK«.
Državni zbor je dal soglasje (40 glasov za, 22 proti) za nadaljevanje postopka sprejemanja predloga novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, čeprav so poslanske razprave pokazale, da so mnogi parlamentarci to storili s stisnjenimi zobmi. Prepričani so, da kar nekaj rešitev ne pomeni krepitve institucionalnega in pravnega okvira za omejevanje korupcije, ampak izhajajo iz napornih razmerij in odnosov med nekdanjim šefom protikorupcijske komisije (KPK), sedanjim pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem, in njegovim naslednikom Borisom Štefanecem. Klemenčič na očitke o pozni vložitvi zakona odgovarja, da so poslanci koalicije gradivo dobili julija lani, »potem se je ustavilo. Posamezni koalicijski poslanci, predvsem iz SMC in Desusa, so vedno znova preprečili, da bi zakon dobil podporo in šel do vlade, pri čemer nihče od njih ni povedal, kaj jih moti oziroma kakšni so njihovi nasprotni predlogi. V teh političnih igrah smo izgubili več kot osem mesecev, po pritisku ministrstva in Transparency International Slovenija (TIS) je zakon končno prišel do vlade.«
Ni popolno, je pa bolje
Generalni sekretar TIS Vid Doria je prepričan, »da novela zakona s stališča celostne ureditve res ni popolna, vendar rešuje probleme, ki so se v zadnjem obdobju pokazali kot najbolj pereči. Med drugim poudarja jasnejša pravila postopkov, ki jih vodi KPK. Udeležencem v njih mora biti zagotovljeno varstvo človekovih in procesnih pravic. V zakon je vgrajenih tudi nekaj sistemskih in preventivnih ukrepov, ki med drugim zadevajo prejemanje daril za funkcionarje in javne uslužbence, nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in njihovih družinskih članov – tudi z njihovo spletno objavo –, obveznost poročanja o lobističnih stikih tudi z interesnimi organizacijami. Podpiramo tudi bolj pregledne postopke kandidiranja in imenovanja članov KPK, saj se s tem protikorupcijska komisija spreminja v osrednji preventivni organ pri preprečevanju korupcije. Če novele zakona poslanci ne bodo sprejeli, bo to v mednarodnih organizacijah, ki se borijo proti korupciji in so že izrazile skrb nad dogajanji pri nas, slabo sprejeto.«
Evropejci (državljani in podjetja) po Eurobarometru (številke objavljamo), ki izhajajo iz dveh raziskav v preteklem letu, korupcijo še vedno dojemajo kot veliko oviro pri poslovanju, vendar ne več tako veliko kot leta 2013.
