Kos kritičen do policije

Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je policijo ob predstavitvi poročila Skupine držav proti korupciji označil za ozko grlo na področju boja zoper korupcijo.

Objavljeno
07. avgust 2006 18.36
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos
Ljubljana – Ob današnji predstavitvi poročila Skupine držav proti korupciji - GRECO, ki govori o izpolnjevanju desetih obveznih priporočil, ki so bila v drugem krogu ocenjevanja na Slovenijo naslovljena decembra 2003, je bil predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos med drugim kritičen do vloge policije. Kos je opozoril na priporočilo iz poročila, da bi se morala specializirana policijska protikorupcijska enota umestiti oziroma organizirati drugače, kot je sedaj.

V GRECO so namreč po njegovih besedah ugotovili, da so znotraj policije linije pristojnosti in odgovornosti tako zapletene in zahtevne, da je v Sloveniji zelo zahtevno začeti preiskavo korupcijskih kaznivih dejanj. Zato so predlagali, naj se ta organiziranost spremeni tako, da bo jasno, kakšna je pristojnost policije in kakšne so odgovornosti.

Policija v bistvu ni rešila ničesar

Policija je sicer spremenila organiziranost te enote, vendar le toliko, da jo je premestila iz sektorja za organizirani kriminal v sektor za gospodarski kriminal, je pojasnil Kos, a po njegovem prepričanju "s tem v bistvu ni rešila nič". Kot je dodal, je tudi komisija že ob nastopu nove vlade poslala dopis notranjemu ministru in ga opozorila na ta problem, a odgovora še ni dobila. "To ima praktične posledice na področju boja zoper korupcijo," ugotavlja predsednik protikorupcijske komisije.

Navaja, da so v letu 2005 policiji posredovali 57 sumov korupcijskih kaznivih dejanj, v celotnem lanskem letu pa je policija podala tožilstvom le 19 kazenskih ovadb zaradi suma kaznivega dejanja korupcije, v letu poprej 18. "To seveda ne odraža dejanskega stanja na tem področju v naši državi in pomeni, da je ta trenutek slovenska policija ozko grlo na področju boja zoper korupcijsko kriminaliteto," je prepričan.

Da pa to ni le ugotovitev komisije, po njegovih besedah potrjuje tudi poročilo državnega tožilstva za lani, ki navaja, da v letu 2005 niso bila obravnavana korupcijska kazniva dejanja, katerih odkrivanje in pregon bi bilo posledica načrtovane in organizirane dejavnosti pristojnih organov.

Zadeve se rešujejo preveč lokalno

V tem trenutku je na državni ravni v policijski enoti, ki je specializirana za boj proti korupciji, zaposlen le en človek in še ta je dlje časa bolniško odsoten. V vseh policijskih upravah pa se s korupcijskimi kaznivimi dejanji (poleg ostalih zadev) ukvarja približno 20 oseb. Ker vsaka policijska uprava odgovarja izključno za stanje na svojem področju, pa se ti kriminalisti ukvarjajo s korupcijo na svojem območju, širši problemi pa jih ne zanimajo.

Javno mnenje o korupciji vse slabše

Če se bo izboljšalo delovanje policije na tem področju, bo tudi mnenje prebivalstva o stanju korupcije v Sloveniji veliko boljše, pravi Kos. Pri tem opozarja na rezultate zadnjih javnomnenjskih raziskav, ki po njegovih navedbah kažejo na to, da so državljani vedno bolj kritični do tega problema. "Dejstvo, da je javno mnenje o stanju korupcije v Sloveniji vedno slabše, posebej skrbi ob dejstvu, da razen tega, da se ukine komisija za preprečevanje korupcije, na tem področju ni bilo storjeno absolutno nič. Vlada je sicer sprejela nekaj ukrepov, ki so med drugim tudi zaviralno vplivali na razvoj korupcije, vendar načrtne aktivnosti na tem področju ni bilo," še ugotavlja.

Še pred koncem tega meseca Kos napoveduje še eno novinarsko konferenco. V kratkem naj bi imela namreč komisija pripravljeno analizo dogajanja na področju operacijskih miz, pa tudi prve ugotovitve v zadevi menjave zemljišč v občini Koper.