Kos: Spremembe poslovnika v nasprotju z ustavo

Ljubljana -Na podlagi teh sprememb želi Branko Marinič pridobiti vsebinske podatke o prijavljenih sumih korupcije. Zato Drago Kos meni, da gre za napad na neodvisnost dela komisije, s ciljem priti do občutljivih podatkov, ki bi omogočili posameznim politikom, da se izognejo odgovornosti za storjena dejanja. Poleg tega pa bi pridobitev teh podatkov omogočila tudi medsebojna politična obračunavanja.

Spremenjeni poslovnik komisije državnega zbora, med drugim nalaga Kosovi komisiji, da jo obvešča o vseh vloženih prijavah sumov korupcije. O tem je Marinič obvestil Kosa konec junija. Ker Kos ni poslal zahtevanega spiska prijav je Marinič sredi julija ponovil zahtevo. Dodal pa je, da bo neizpolnjevanje poslovniških določb razumel kot dejanje, ki ima lahko tudi za posledico razmišljanje o sprožitvi postopka za Kosovo razrešitev. Kos je v odgovoru pojasnil, da dopolnitev poslovnika ne more ne formalno ne vsebinsko predstavljati obveznosti za komisijo. Poslovnik je akt s katerim komisija uredi svoje delo, ne more pa urejati razmerij med dvema samostojnima organoma. Če bi sledili poslovniku, pravi Kos, bi kršili zakon, to pa je dejansko lahko razlog za razrešitev komisije. Zaradi tega je komisija ustavnemu sodišču dala pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti omenjenih določb. Ustavno sodišče je med tem že zavrnilo pobudo, ker komisija ne izpolnjuje pravnega interesa. Pobudo bo zdaj samostojno vložil Kos. Marinič je v začetku oktobra Kosa ponovno pozval naj jim predloži spisek prijav, zavračanje bo sicer razumel kot zavestno oviranje dela komisije DZ in po podal predlog za njegovo razrešitev.

Zanimivo pri tem je, da je bil Marinič sam predmet preiskave Kosove komisije. Na podlagi anonimne prijave, ki jo je komisija prejela marca letos, so izdelali načelno mnenje. V njem ugotavljajo, da je bilo ravnanje Fakultete za organizacijske vede v Kranju koruptivno, saj so opustili dolžno ravnanje in pristojnim organom niso prijavili Mariniča, ki naj bi ponaredil pisni izpit iz Nemščine. V javnosti se je namigovalo, da je bilo to načelno mnenje spisano kot odgovor na aktivnosti komisije državnega zbora. Vendar je iz kronologije razvidno, da je Kosova komisija začela primer preiskovati marca in da so aprila zaprosili Fakulteto za organizacijske vede za odgovor, ki so ga dobili 16. aprila. Isti dan pa je Marinič članom svoje komisije poslal vabilo za sejo na kateri naj bi spremenili poslovnik. Kos je zagotovil, da parlamentarni komisiji ne bodo izročili zahtevanih podatkov. Komisija mora ščititi vse prijavitelje. Med njim so takšni, ki zasedajo najbolj odgovorne funkcije v državi in ne želijo biti imenovani, tudi poslanci.

Komisija za preprečevanje korupcije je v načelnem mnenju ugotovila, da bivši funkcionar (domnevno minister za javno upravo Gregor Virant) prejema nadomestilo plače že skoraj celo leto in hkrati v javnem in zasebnem sektorju po več avtorskih in podjemnih pogodbah opravlja delo, za katerega prejema mesečno plačilo, ki je nekajkrat višje od minimalne plače. Vendar to ne predstavlja kršitve dolžnega ravnanja in ne ustreza definiciji korupcije. Virant je kot bivši minister upravičen do nadomestila plače. Komisija sicer domneva, da je zakonodajalec uvedel pravico do nadomestila plače po prenehanju mandata funkcionarjem za čas, ko si iz utemeljenih razlogov ne morejo najti zaposlitve, ne pa kot vir dodatnega zaslužka. Komisija bo zato dala pobudo za spremembo zakona o poslancih.

Poleg tega komisija ni našla znakov korupcije pri gradnji kabinske žičnice na Pohorju. Mestna občina Maribor je pri podelitvi koncesije za gradiva žičnice upoštevala zakon, ki ob določenih pogojih omogoča podelitev koncesije tudi brez javnega razpisa.