Kosci začnejo delati, ko kosci odletijo

Notranjski regijski park (NRP) in drugi lastniki zemljišč že od 1. avgusta, ko se uradno začne subvencionirana pozna košnja, kosijo Cerkniško polje. V ta okoljsko-podnebni ukrep je na Cerkniškem polju vključenih 629 hektarov površin oziroma več kot polovica vseh pri nas. Ukrep ni dosegel naravovarstvenega cilja najmanj 3000 hektarov površin, pokošenih po 1. avgustu.

Po 1. avgustu so NRP in drugi lastniki začeli kositi travnike, vključene v ukrep vlažni travniki (VTR). Še na včerajšnji poletni dan je bila košnja v polnem zamahu. »Kosimo od jutra do večera, mobilizacija je splošna, saj je narava letos košnji naklonjena,« pojasnjuje direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

Ekipa iz parka s traktorjem in z jezerski košnji primerno kosilnico kosi na približno 300 hektarih jezerskih površin, približno sto hektarov lastnih površin pa so prepustili zainteresiranim domačinom. Park vso pokošeno kravino, kot domačini pravijo ne zelo kakovostni travi oziroma senu na Cerkniškem polju, ponudi brezplačno domačinom in drugim, ki pridelek uporabijo kot dodatek krmi ali za steljo. Letos bodo pridelali približno 6000 bal sena.

»Zelo smo veseli velikega odziva ljudi in tega, da počnejo, kar se na jezeru počne že stoletja, zaradi česar se ohranja ne samo jezero, temveč tudi jezerska kultura. Park bo odkupoval samo še tista zemljišča, ki jih lastniki ne kosijo več ali se zaraščajo ali pa so strateško pomembna z vidika varstva narave in so jih ljudje pripravljeni prodati. Ni naš namen pokupiti zemljo, ampak to, da ozaveščeni ljudje sami skrbijo za ohranjanje tega ekstenzivnega območja,« pojasnjuje direktor NRP.

Varovanje živalskih vrst

Ukrep pozne košnje je pred skoraj desetletjem nastal prav na Cerkniškem jezeru, kjer je potekal eden izmed prvih projektov za ohranitev kosca Life, v katerem sta sodelovala NRP in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps). Kosec je travniška vrsta ptice, ki gnezdi na vlažnih travnikih, nato pa se v travi z mladiči zadržuje še lep čas. Z varovanjem kosca se ohranjajo tudi druge vrste, ki jih ogroža moderna zgodnja košnja.

Podjed poudarja, da je košnja po 1. avgustu med okoljsko-podnebnimi ukrepi edini primerni ukrep za Cerkniško polje, vendar bi bil še večja spodbuda ljudem, če bi se pogoji za košnjo na jezeru izenačili s pogoji drugod, na primer na Planinskem polju, dolini Reke, Ljubljanskem barju. Medtem ko »jezerci« dobijo 158 evrov za hektar, dobijo drugi 258 evrov za hektar, in to zaradi tako imenovanih oportunitetnih stroškov. Poleg tega se subvencija lepo sliši, pozablja pa se na precejšnje stroške košnje na jezeru, pravi Podjed.

Še daleč od zastavljenega

Po drugi strani je v ukrep VTR v Sloveniji vključenih največ površin prav na Cerkniškem polju, 629 hektarov od vseh 1099 hektarov vključenih. In tudi to je komaj tretjina od vseh 3074 hektarov, ki bi morali biti vključeni v ta ukrep, če bi hoteli dosegati minimalne naravovarstvene cilje, ki jih je določila vlada v programu upravljanja Natura 2000 območij. In zakaj je ukrep dosegel tako majhen krog površin oziroma njihovih lastnikov? Tomaž Jančar iz Doppsa opozarja, da bo za naravovarstvene ukrepe izplačanih manj kot milijon evrov od 26 milijonov, ki so na letni ravni namenjeni za okoljsko-podnebne ukrepe. Tako bo narava spet potegnila kratko. Naravovarstvenih ukrepov je malo oziroma so le štirje, Velika Britanija jih pozna na primer 200. Ti ukrepi so pri nas neustrezno plačani, upravičenci pa morajo premagovati velike administrativne ovire. In za skromno izbiro ukrepa pozne košnje ni nič drugače. »Za kmeta finančno bolj ugodno je, če se vključi v drugi ukrep, na primer za silažno travo. Poleg tega so kmetje vezani na tehnologijo, to pa je treba za pozno košnjo na težjih terenih prilagoditi,« pojasnjuje Jančar.