Kosorjeva upa, da bo dogovor izpolnjen

Hrvaška premierka Jadranka Kosor upa, da bo dogovor med Slovenijo in Hrvaško izpolnjen in že 2. oktobra pričakuje medvladno konferenco o vstopu Hrvaške v EU. Zadovoljstvo ob deblokadi je izrazil tudi predsednik Mesić.

Objavljeno
29. september 2009 10.19
Rok Kajzer
Rok Kajzer
Zagreb - »Pričakujem, da bo 2. oktobra, kakor je napovedalo tudi švedsko predsedstvo EU, medvladna konferenca o pristopanju Hrvaške k EU in da bo vse potekalo v dogovorjeni smeri,« je včeraj izjavila hrvaška premierka Jadranka Kosor, ko je komentirala dogajanje v Sloveniji. Premierka upa, da bo dogovor izpolnjen, saj ga »potrjujeta« tako njeno pismu švedskemu premieru oziroma predsedstvu Unije (v katerem jih obvešča o dogovoru med vladama) kakor tudi njihov odgovor nanj. Kosorjeva ni odgovorila na vprašanje, kako se bo vlada odzvala, če bi slovenska blokada ostala.

Slovenije se je včeraj dotaknil tudi hrvaški predsednik Stjepan Mesić, ki je menil, da njegova država ne prejudicira poteka meje. Dejal je, da verjamejo mednarodnemu pravu, mednarodnim ustanovam ter da so zanje odločitve mednarodne sodne instance sprejemljive. Dejal je tudi, da »ne obstaja tajni dogovor, ki bi na kakršen koli način posegal v hrvaško suverenost«. O napovedi, da bo Slovenija še naprej blokirala nekatera poglavja, je predsednik dejal, da sicer ne ve, kaj bo storila Ljubljana, in dodal, da je blokada trajala predolgo, kar ni koristilo ne Sloveniji ne Hrvaški.

 

Želimo, da se meja določi, želimo deblokado in ločitev vprašanja meje od pogajanj z EU, je dejal Mesić. Predsednik je nato ponovil znano manipulacijo, da je nerešeno vprašanje meje obstajalo tudi takrat, ko se je pogajala Slovenija, in da takrat Hrvaška ni želela Sloveniji »greniti življenja« z ničimer. Na Hrvaškem namreč vedno »pozabijo« povedati, da je EU Sloveniji v času njenih pogajanj sporazum Drnovšek-Račan priznala kot ustrezno rešitev meje, hkrati pa je imela Slovenija v primerjavi s Hrvaško z vsemi članicami EU urejeno vprašanje meje. Mesić se je včeraj z zadovoljstvom odzval na deblokado.

 

V redni mesečni oddaji S predsednikom na kavi na Hrvaškem radiu je Mesić včeraj še dejal, da »ni nobenega tajnega dogovora« in da je vse, kar je bilo predstavljeno, »približno to«, kar sta se dogovorila z Borutom Pahorjem. »Nič posebnega ni bilo dogovorjeno. Kar smo bili dolžni storiti, je bilo to, da smo izvzeli dokumente, s katerimi se prejudicira meja. Z drugimi besedami, zdaj odpiramo možnost za razpravo o meji. Za to obstaja argumentacija, obstajajo pravni temelji in o tem naj se razpravlja. Da pa obstaja nekakšen dogovor na škodo Hrvaške - to pa ne,« je dejal Mesić. Na vprašanje, ali je Kosorjeva privolila v drugi Rehnov predlog, ki da Sloveniji priznava dostop do odprtega morja, je Mesić odgovoril: »Ne. Gospa Kosorjeva kaj takega ni podpisala.«


Kakšen je tajni načrt?

 

Hrvaški časnik Jutarnji list je včeraj najuglednejši prostor namenil »tajnemu načrtu Slovenije« in razkrivanju novega »slovenskega izsiljevanja«. Kljub bombastičnim naslovom pa časnik ne prinaša nič takšnega, česar javnost ne bi že vedela, predvsem to, da bo Slovenija ohranila zadržke pri nekaterih pogajalskih poglavjih, da bi tako zavarovala svoje interese, če se Zagreb ne bi držal dogovorjenega. Spomnimo, da je hrvaška oblast v preteklosti veliko obljubljala in tudi podpisovala, pa se pozneje dogovorov ni držala.

 

Jutarnji list se pri tem sklicuje na »tajni papir« Boruta Pahorja, ki da kroži po Ljubljani in v katerem so navedene stvari, ki jih je Slovenija pridobila z dogovorom Kosor-Pahor. Predvsem je to hrvaško priznanje, da je z dokumenti prejudicirala potek državne meje, kar se prej ni zgodilo, pa hrvaški odstop od trdne odločitve, da mora mejo določiti Meddržavno sodišče v Haagu, s pismom Kosorjeve predsedstvu EU pa da je problem končno postal evropski, ne pa dvostranski. Slovenija bo po pisanju časnika odblokirala poglavja, povezana s prejudiciranjem meje, ohranila pa zadržke pri nekaterih za »rezervo«, če Zagreb ne bi spoštoval dogovorjenega.

 

Časnik navaja še »bruseljske vire«, ki pravijo, da drugi Rehnov predlog ni sprejet kot končni dogovor o arbitraži, temveč je izhodišče za nadaljevanje pogajanj.


 

Iz torkove tiskane izdaje Dela