Tiskane izdaje
Nova Gorica - »Čeprav pravijo, da šiška ne uniči dreves, teh v naših krajih kmalu ne bo več. Kostanji so namreč vsako leto v slabši kondiciji, poleg šiškarice obolevajo tudi za rakom. Šiško najprej opaziš na listih kostanja, kjer se naredi buba. Z mladih dreves jo je mogoče hitro odstraniti, skupaj z listom, a potem drevo ostane brez listja. Drevo začasno rešiš pred škodljivcem, a škoda je velika: če cvetnih popkov ni, tudi plodov ne bo. Škodljivec je vsako leto bolj navzoč, država pa še ni našla ustreznega načina za ustavitev pohoda kostanjeve šiškarice,« poudarja Peršič, ki je v zadnjih letih obnovil več kostanjevih nasadov.
Že leta 2008 napadenih 900 hektarjev
Gojenje kostanja na Goriškem - najbolj je uspeval na območju Vitovelj, Goriških brd, Liga, Ravnice in Pedrovega nad Branikom - je bilo nekdaj pomemben del gospodarske dejavnosti kmetij, saj so kostanj prodajali v Gorico, Trst in celo na Dunaj, danes bi bilo lahko njihova pomembna dopolnilna dejavnost. A ni tako. »Od nekdanjih nasadov se jih je ohranilo le pet odstotkov. S pojavom kostanjevega raka so številne posekali, zato se te površine zaraščajo, kar kostanju škodi. Ta ima namreč rad sonce, veliko prostora in čim manj podrasti,« pravi Peršič.
Na težave, ki jih je na Goriškem v zadnjih letih povzročila kostanjeva šiškarica, je konec maja opozoril novogoriški poslanec Mirko Brulc. Izpostavil je, da so navzočnost škodljivca ugotovili že leta 2008 kar na 900 hektarjih gozodov v zahodni Sloveniji in da na Zavodu za gozdove Slovenije pričakujejo, da se bo njegovo širjenje nadaljevalo, tako da se bo v nekaj letih razširil čez celotno Slovenijo.
Ministrstvo izvaja monitoring, ukrepa ne
Na ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča je naslovil vprašanje, kakšni bodo nadaljnji postopki države pri zatiranju škodljivca. Na ministrstvu pravijo, da uradne službe že peto leto izvajajo natančen monitoring širjenja, republiška fitosanitarna uprava pa kot pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin opredeljuje status kostanjeve šiškarice v tem letu kot razširjen. Možnosti za zatiranje škodljivca so zelo omejene, pravijo na ministrstvu, izvajajo pa ga zlasti na mlajših drevesih kostanja. Pri nas sploh ni registriranih insekticidov za zatiranje šiškarice. »V svetu že nekaj časa poznajo naravnega sovražnika tega škodljivca. Italijani so ga uvozili s Kitajske in odpravili težavo, pri nas pa je do takšnega ukrepanja očitno še precej zadržkov. Ne vem, kdaj se bo ministrstvo odločilo za tak ukrep. Verjetno prepozno,« opozarja Peršič.
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so sicer seznanjeni s takšnim biotičnim varstvom - na Japonskem so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uspešno naselili naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice, parazitoidno osico Torymus sinensis Kamijo, ki prav tako izhaja s Kitajske - , a zatrjujejo, da v italijanskem Piemontu, kjer so že poskusno sprostili parazitoida, ta ne kaže take učinkovitosti kot na Japonskem. »Glede na obseg poškodb in hitrega širjenja kostanjeve šiškarice po Evropi in Sloveniji in zaradi neučinkovitosti kemičnih insekticidov ter neizvedljive uporabe odpornih sort kostanjev je FURS naročila predhodno oceno tveganja za naravo ob morebitnem vnosu tujerodnega naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice. Študijo je izdelala Biotehniška fakulteta, ki meni, da je uporaba parazitoida Torymus sinensis na območju Goriške dopustna. Vnos bi bil smiseln le za zatiranje kostanjeve šiškarice v zahodni Sloveniji, kjer je njena populacija že zelo velika, prav tako kot tudi škoda, ki jo povzroča,« dodajajo na ministrstvu. A za uvoz naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice se pristojno ministrstvo za zdaj še ni odločilo.
