Tiskane izdaje
Kostanjevica na Krki, Šentjernej - V povsem poplavljeni Kostanjevici na Krki se je Krka sredi dneva začela počasi umikati. Krkina gladina se odtlej spušča za približno do dva centimetra na uro, do ponedeljka pa naj bi se toliko umaknila, da bodo lahko v mestu začeli s čiščenjem. Krka upada tudi na območju Šentjerneja, v obeh občinskih središčih pa v ponedeljek ne bo šolskega pouka.
Poveljnik kostanjeviške civilne zaščite Robert Zagorc je za STA povedal, da je na kostanjeviškem otoku poplavljenih 45 hiš, danes popoldne pa so reševali predvsem tovarno kopalniškega pohištva Lipa metliške Kolpe v tamkajšnjem obrtno-industrijskem območju, ki jo je ogrožala zaledna voda iz bližnjega Krakovskega gozda.
Kaže, da bodo tovarno uspeli ohraniti suho. V civilni zaščiti pričakujejo, da se bo voda z otoka ponoči delno umaknila in bodo lahko v ponedeljek začeli s čiščenjem, pri katerem jim bo pomagalo tudi 50 vojakov, je dodal.
Predhodna namočenost zemlje
Poplave, ki so prizadele vzhodni del Slovenije, so nastale zaradi velikih količin padavin ob predhodni namočenosti zemlje, je za STA danes pojasnil hidrolog z agencije za okolje Nejc Pogačnik. Za prihodnje dni glede na vremensko napoved pričakuje večinoma umiritev hidroloških razmer, najdlje se bodo visoke vode zadržale v Prekmurju.
Naraščanje Krke, ki je v soboto popoldne v celoti preplavila kostanjeviški otok, se je ponoči ustavilo. Voda je vdrla v hiše, civilna zaščita je poskrbela za nastanitev prebivalcev, ki so to želeli, drugi pa so ostali v svojih hišah. Gladina vode je sicer nekaj centimetrov nižja kot ob poplavi leta 2010.
Na Kostanjeviškem bodo lahko začeli posledice odpravljati šele, ko se bo voda umaknila. Predvidoma naj bi se umaknila mogoče že danes popoldne ali kasneje, je ocenil poveljnik.
Agencija RS za okolje (Arso) je za območje porečja Krke za danes razglasila rdečo stopnjo vremenske ogroženosti, saj bodo Krka in njeni pretoki še poplavljali v velikem obsegu.
Umrla mlada slovenska igralka in njen bratranec
Gasilci so zjutraj na območju Vranskega našli truplo 30-letnega voznika službenega kombiniranega vozila AMZS, je za STA potrdila tiskovna predstavnica celjske policije Milena Trbulin. V nesreči je umrlo tudi 17-letno dekle z območja Žalca. Gre za mlado slovensko igralko Laro Safran, ki je v mladinskem celovečernem filmu Vloga za Emo odigrala glavno vlogo. Danes so mrtvega našli še njenega bratranca Miha Baloha.
»Pretreseni in žalostni sporočamo, da sta se smrtno ponesrečila glavna igralka prihajajočega, mladinskega, slovenskega filma Vloga za Emo, sedemnajstletna Lara Safran in njen bratranec Miha Baloh. Oba sta bila na poti, da bi mladim prenesla sporočilo o preventivi in vzgoji v prometni varnosti in sama postala žrtvi,« so ustvarjalci filma Vloga za Emo zapisali na družbenem omrežju facebook.
»Premiera filma Vloga za Emo bo, tako kot je bilo napovedano, saj so se tako odločili Larini starši, ker so ves čas vedeli in čutili, da se je s to vlogo hčerki izpolnila velika, skrita želja in bi si to želela tudi sama,« so še zapisali.
Zapeljal v strugo potoka
Po do sedaj znanih podatkih naj bi Miha, včeraj, okoli 6. ure zjutraj, ko je bila vidljivost zaradi močnega deževja in nasploh neugodnih vremenskih razmer izredno slaba, vozil tovorno vozilo po lokalni cesti, iz smeri regionalne ceste proti AMZS Centru varne vožnje Vransko. Pri mostu, kjer je neurje močno izpodkopalo vozišče in uničilo most, je zapeljal v strugo potoka.
V dopoldanskih urah, so približno en kilometer od kraja nesreče v strugi potoka Bolska našli prazno, hudo poškodovano vozilo in nato okoli 13. ure tudi mrtvo Emo, ki je bila sopotnica v vozilu. Danes dopoldan so v iskalni akciji, približno 50 metrov višje od kraja, kjer so včeraj našli vozilo, našli še truplo njenega 30-letnega bratranca, zagozdeno v vejevju še vedno naraslega potoka.
V tragičnem dogodku sta preminula dva sodelavca, so v sporočilu za javnost zapisali v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). Zaposleni se zahvaljujejo domačinom, prostovoljcem, gasilcem, policistom in vsem, ki so sodelovali v iskalni akciji.
Pahor obiskal poplavljena območja
Predsednik republike Borut Pahor je obiskal danes med zadnjimi neurji in poplavami najbolj prizadeta območja v občinah Šentjernej in Kostanjevica na Krki, obiskal pa bo tudi občino Krško. Škodo je glede na svoje izkušnje ocenil za tolikšno, da se bo samodejno sprožil zakon, ki vladi nalaga, da v takih primerih pomaga prizadetim območjem.
Pahor, ki se je najprej zahvalil za pomoč vsem, ki so dolžni in pripravljeni pomagati ob tovrstnih nesrečah, je glede škode povedal, da bo potrebno sicer najprej počakati na ugotovitve komisije za ocenjevanje škode. Hkrati pa lahko na temelju svojih izkušenj oceni, da bo potrebna državna pomoč.
Podobno je menil tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin, Pahor pa je opozoril, da je zaradi reorganizacije na področju oskrbe hudourniških voda prišlo do nekaterih sivih območij pri odgovornosti zanje, kar dodatno zaostruje razmere ob povečanih količinah vode, zlasti v kratkem času.
Glede tega bo moralo na ravni države in vlade priti do odločitev, kdo in v kolikšni meri je odgovoren za čiščenje vodotokov in da ob okrepljenih padavinah ne prihaja do izrednih razmer, je poudaril.
So stvari, ki jih zaradi moči narave človek ne more obvladati, država pa je po drugi strani odgovorna, da stvari uredi, da ob izrednih razmerah zadeve ne bi bile slabše, kot so lahko, je še povedal Pahor.
V Pomurju prizadetih kar 23 občin
V Pomurju, kjer je bilo v soboto prizadetih s poplavami kar 23 občin, so se danes zaradi novega dežja ponoči še okrepile zaledne vode in narasli lokalni potoki. »Danes so najbolj prizadete občine Murska Sobota, Beltinci, Turnišče in Velika Polana,« je za STA povedal poveljnik CZ za Pomurje Martin Smodiš.
V omenjenih pomurskih občinah je voda zalivala kleti ter stanovanjske in gospodarske objekte. Na prizadetih območjih v Pomurju je bilo od sobote zjutraj aktiviranih več kot 100 prostovoljnih gasilskih društev oziroma 860 gasilcev in več drugih služb, ki so pomagali prizadetim v poplavah.
Dodatno utrdili nasipe
V Pomurju se je po obilnih padavinah ponoči danes vreme izboljšalo, a so vodostaji še vedno visoki. Mura je pri Gornji Radgoni začela upadati, a se vodni val pomika naprej proti vzhodu, zato so v spodnjem toku dodatno utrdili nasipe. Zaradi razmočenega terena se je sprožilo več zemeljskih plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše.
Kot je za STA povedal poveljnik civilne zaščite za Pomurje Martin Smodiš, so se danes z naraslimi vodami, ki so zalivale objekte in ceste, soočali v skoraj vseh pomurskih občinah, najbolj pa sta v tem trenutku ogroženi občini Lendava in Dobrovnik. »Manj ogrožene so bile le občine na Goričkem«, je pojasnil.
Težave v železniškem prometu
Zaradi obilnih padavin in naraslih voda prihaja do težav tudi v železniškem prometu na nekaterih odsekih. Med drugim se med postajama Hrastnik in Zidani Most promet odvija po enem tiru in tako na progi Ljubljana-Zidani Most še vedno prihaja do zamud, je zapisano na spletni strani Slovenskih železnic.
Tudi Sava ne narašča več
Po podatkih brežiškega regijskega centra za obveščanje se je Krka potem, ko je ponoči rahlo naraščala, v zadnjih urah umirila in je davi ob 5.30 dosegla pretok 448 kubičnih metrov na sekundo. Tudi Sava ne narašča več in je ponoči začela upadati. Njen pretok pri krški nuklearki je ob 6. uri znašal 1116 kubičnih metrov na sekundo. Nuklearka sicer obratuje brez posebnosti.
Krka se je ponoči umirila tudi na območju z naraslo vodo prizadete Občine Šentjernej. Vasi ob Krki, ki jih je v soboto od sveta odrezala voda, so reševalne ekipe zaščitile, sicer pa voda ponoči ni bistveno napredovala, je poveljnik šentjernejske civilne zaščite Jožko Jakše ocenil za STA.
Po podatkih novomeškega centra za obveščanje so na njihovem območju še vedno poplavljene ceste na območju od Dobrave, Hrvaškega broda, Zameškega, Čistega brega do Mršeče vasi, cesta Dobrava-Drama-Šentjernej, cesta Čadraže-Maharovec v občini Šentjernej ter cesta Žužemberk-Stavča vas v občini Žužemberk ter cesta pri kampu Otočec v občini Novo mesto. Ceste so zaprte za promet in ustrezno označene.
Po podatkih brežiškega centra za obveščanje so v soboto zvečer v Krškem zaradi visokega vodostaja zaprli most Križaj-Podbočje in cesto Križaj-Kostanjevica ob Krki. Poplavilo je tudi lokalno cesta Veliko Mraševo-Gazice, ki je zaprta za promet. Nekaj po 22. uri pa se je sprožil večji zemeljski plaz v kraju Veniše, ki objektov ne ogroža.
V Občini Brežice so se v soboto proti večeru ubadali s črpanjem vode iz stanovanjskih in drugih objektov v Slovenski vasi, Kapelah, Gabrju, Dobovi in Hrastju pri Cerkljah. Krka pa je poplavila cesto Cerklje ob Krki-Dolenja Pirošica. V soboto pozno popoldne sta se sprožila dva zemeljska plazova in delno zasula cesto na odseku Globoko-Dobrava-Kapele.
Na prizadetih območjih Dolenjske, Bele krajine in Posavja bodo danes nadaljevali z odpravljanjem posledic zadnjih neurij in poplav ter s saniranjem številnih plazov.
