Tiskane izdaje
Ljubljana - Prehajanje sodnikov in tožilcev v odvetniške vrste dobro ureja zakon o odvetništvu, ki odvetnikom prepoveduje zastopanje strank v zadevah, v katerih so prej delovali kot sodniki, tožilci ali drugi delavci organa za notranje zadeve. Tako se je predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc odzval na sklep parlamentarnega odbora za notranjo politiko, naj vlada uvede konkurenčno klavzulo, ki bi omejevala prestope sodnikov in tožilcev med odvetnike. Poskus konkurenčne klavzule je zakon o odvetništvu že vseboval do leta 1996, ko jo je ustavno sodišče razveljavilo.
Miha Kozinc opozarja, da bi sodniki in tožilci morali biti upravičeni do odškodnine, če bi se uvedla konkurenčna klavzula, ki bi jim za določen čas omejevala prestop med odvetnike. Sklicuje se na stališča ustavnega sodišča, da je prepoved opravljanja določenega poklica brez finančnega nadomestila v nasprotju s pravno logiko: »V vseh podjetjih, kjer imajo direktorji konkurenčno klavzulo, da se ne smejo zaposliti v isti panogi, dobivajo odškodnino.«
Glede odškodnine se z njim strinja predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen. Stališče sodišča o tovrstni konkurenčni klavzuli zaradi kompleksnosti še ni izoblikovano, kljub temu Testen opaža prednosti in slabosti klavzule: »Takšna omejitev pomeni poseg v sodnikovo in odvetnikovo svobodo dela ter morda še v kakšno ustavno pravico oziroma svoboščino. Omejitev ustavne pravice še ni njena kršitev, vsekakor pa bi moral zakonodajalec, če bi poskušal to uzakoniti, paziti na načelo sorazmernosti.«
Po drugi strani, meni Testen, prehod sodnika med odvetnike lahko postavlja določena vprašanja o videzu nepristranskosti sodišča. »Takšen nekdanji sodnik včasih lahko razpolaga tudi z določenimi podatki, ki mu koristijo pri zastopanju stranke, pa pooblaščencu druge stranke ne morejo biti znani oziroma dostopni.«
Ministrstvo išče rešitev
Da sedanji sistem ni dober, meni tudi minister za pravosodje Lovro Šturm. Ministrstvo še proučuje, kako preprečiti tovrstne prestope.
Od začetka leta 2004 do 1. julija si je odvetniško togo obleklo 14 sodnikov in šest tožilcev. Skupaj je Slovenija v tem času dobila 364 novih odvetnikov. Kozinc pravi, da za odvetniško licenco za sodnike in tožilce veljajo isti pogoji kot za vse preostale: pravosodni izpit, dovolj let delovne dobe in preostali pogoji, ki jih določa zakon o odvetništvu. Na naše vprašanje, ali sodniki in tožilci bežijo k odvetnikom, ker lahko tam precej bolje zaslužijo, je Kozinc dejal, da si ne bi upal reči, da prav zaradi tega. »Poglejte, kdo vse je prihajal iz sodniških in tožilskih vrst, pa se vprašajte, ali so ti ljudje prišli zaradi denarja. Gre za to, da je to dostikrat neki zadnji izhod. Ampak o tem jaz ne morem govoriti, ker ne vem, zakaj so prišli. Samo zaradi denarja prav gotove ne.«
Več v tiskanem Delu
