Tiskane izdaje
Ravno zato smo pred natanko desetletjem spremenili način izbora osebnosti leta; dotedanjo politično nagrado, o kateri so odločali izključno bralci (in kjer je bil nagrajenec ves čas en sam in vnaprej predvidljiv), smo nadomestili s čistim uredniškim izborom, lani pa smo metodologijo še izpopolnili, tako da uredništvo določa nominirance, o končnem vrstnem redu pa s »šolskim« ocenjevanjem odločijo bralci. Zanimiv kompromis, skratka, do katerega so nas privedle izkušnje, in neskromno sodimo, da smo z izborom nagrajencev, ki so - tako kot letos - ne samo aktualni, ampak imajo zlasti pomen v daljšem obdobju, na dobri poti takšnega pomnilnega vrednotenja.
Letošnji izbor ne le »primusa in cosmos« (kakor je na tem mestu ob zlati pekinški medalji za brestaniško-brežiškega metalca kopja duhovito zapisal naš olimpijski poročevalec), ampak celotna lestvica deseterice nominirancev kaže natanko to, da bralci na vrh raje uvrščajo osebnosti iz civilno-družbene sfere (šport, kultura, znanost, društva) kot pa iz politično-gospodarske (oziroma s politiko povezane). To dokazuje pravilnost usmeritve Dela, ko smo pred desetletjem nehali podeljevati politične nagrade in priznanje usmerili v druge vode. Ne da imajo bralci dovolj politike - ravno nasprotno, konzumirajo jo v največji meri; dilema za politike pa ostaja, zakaj nosilce funkcij vrednotijo čedalje niže v primerjavi s civilno-družbenimi osebnostmi.
Sicer pa je bilo prvo mesto Primoža Kozmusa presenečenje tudi za nas; med res uglednim seznamom nominirancev je olimpijec več kot prepričljivo zmagal. Po našem mnenju ne le zaradi avgustovske zlate medalje, ampak zaradi trdnega stališča do vrednotenja športnih dosežkov, ki ga je izrazil in ga zagovarja še danes. Osebnosti z dosežki in stališči pa so Delovi bralci vedno znali ceniti.
Iz torkove tiskane izdaje Dela!
