Tiskane izdaje
Tekmovalna sezona v nogometu, hokeju in košarki je tu, nogometna igrišča, košarkarske dvorane in ledene ploskve spet privabljajo športne navdušence, tako kot so jih v časih treh nepozabnih mušketirjev slovenskega športa, hokejskega vratarja Antona Galeta, košarkarja Boruta Bassina - Taubija in nogometaša Braneta Oblaka.
Nerazdružljivi prijatelji
Kako sta dva Ljubljančana, Taubi iz najstrožjega središča in Brane z Viča, ter Jeseničan Tone iz železarske in hokejske Kurje vasi postali nerazdružljivi prijatelji, ne vedo niti sami. Verjetno so se spoznali v ali pa ob dvorani Tivoli ali v katerem od njenih bifejev, nepozabni hali, ki danes, ko so v Stožice odšli košarkarji Olimpije, počasi umira, kar pa je že druga zgodba.
Zlasti po Taubijevi zaslugi in njegovih bolj ali manj norih idejah in domislicah, katerih žrtev in stranka je bil praviloma Tone, so tudi marsikatero ušpičili, še najmanj pa je imel pri tem tedaj edini pravi športni profesionalec Oblak.
Najstarejši od njih, žal tudi skoraj pozabljen, je Tone Gale. Leta 1944 se je rodil na Jesenicah železarju in gospodinji, istega leta je prišel na svet tudi Taubi, Brane je letnik 1947. V Kurji vasi je vsa mularija moškega spola igrala hokej, kmalu je Tone postal vratar, čeprav mi je nekoč razlagal, da je tudi, ko so skakali s smučmi, letel »v poden«, češ, tako dober sem bil. Že pri 17 letih je zapustil Jesenice, premamila ga je Olimpija.
Bil je prvi Slovenec, ki je v šestdesetih letih zaigral v NHL, 17 minut je v prijateljski tekmi branil za New York Rangerse proti Boston Bruinsom. Tone Gale ne zameri, da so mnogi za prvega razglasili Anžeta Kopitarja. »Pač ne vedo,« prostodušno pojasni. Še danes velja za najboljšega slovenskega vratarja vseh časov.
Trio adijo in nagajiva mladost
Proste trenutke so najraje preživljali ob Gradaščici, kjer so žrli živce ribiškim čuvajem, ki so seveda imeli vse kapitalne ribe v reki preštete, zlasti so takoj opazili, če jim je zmanjkal kakšen kapitalen sulec iz tolmunov pod jezovi. Te so imeli naši športni asi najraje, po navadi so bili žrtve podvodne puške. Kaj vse so si izmišljevali, če so jih in ko so jih dobili čuvaji, se danes ne spomnijo več.
Imeli so srečo, da so bili takrat mediji izjemno resni in niti za odtenek rumeni – če bi bili taki, kot so danes, se najbrž za trojico ne bi končalo dobro, čeprav so po Ljubljani krožile govorice o njihovih podvigih. Najbrž so bile kakšne tudi izmišljene, pri pretiravanju in izmišljevanju je bil največji mojster Taubi, najizvirnejši Tone, Brane pa se je držal bolj pri strani in se je le silno zabaval.
Špičili so jih tudi drugod, ne samo na Gradaščici. Tako je Taubi podtaknil Tonetu policiste z radarjem, češ da se je z njimi zmenil, da mu bodo na Tržaški izmerili, koliko gre nova Citroënova žaba, sicer njegov najljubši avtomobil. Gale se je od Kopača na Brezovici, kjer je bil birt njihov prijatelj Gustl Kopač, odpeljal proti Dolgemu mostu. Tam so bili policisti z radarjem in ga kajpak izmerili, plin je hokejist pred tem pritisnil do konca. Potem se je vrnil in jih vprašal, koliko je šlo. Od tod naprej so različne razlage, je pa treba upoštevati, da so imeli naši športni šampioni tudi pri tedanjih miličnikih ogromno kredita, mimogrede so jim pogledali skozi prste.
Punce in vino
Tone je bil najpogosteje tudi prevoznik in tako je nekoč na tekmo v Zadar peljal Taubija. To sicer ni nič posebnega, toda pojavil se je tudi na ogrevanju na parketu zadarskih Jazin. Mnogi so se spraševali, kakšno presenečenje je pripravil trener Olimpije Mik Pavlovič in kdo je novinec. V Taubijevi trenirki se je namreč ogreval Tone Gale, ki se mu ni ljubilo dolgočasiti na tribunah.
So pa šli, kadar jih je videl skupaj, lasje pokonci Oblakovemu trenerju Branetu Elsnerju. Vedel je, da bodo zagotovo spet kaj ušpičili. Kjer sta bila namreč Tone in Taubi, so bile vedno tudi pijača in dekleta. »Punce ali vino? Odvisno od letnika,« je bil priljubljen Taubijev odgovor.
Prigode v tujini
Nepozaben je njihov izlet v Brazilijo, tam se je dogajalo marsikaj. Neki večer so šli v Riu v imeniten lokal, kjer so za Braneta, ko so izvedeli, kdo je, pripravili najboljšo mizo. Pa se je, ko so se preostali z ženami že posedli, Oblak zaklepetal z majhnim črnolasim možakarjem. Gale ves nestrpen, mislil je, da je kak navijač, je pristopil in ostro vprašal Braneta, ali naj odžene malega sitnega cigančka. Ni ga. Bil je svojčas eden najboljših nogometašev na svetu, Roberto Rivelinho.
