Tiskane izdaje
Za hlode 284 lastnikov se je letos potegovalo 26 kupcev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške in Portugalske. Tako kot lani je tudi letos za izjemno deblo gorskega javorja največ ponudil Portugalec z Madeire, ki je za rebraša plačal 11.313 evrov ali 9.017 evrov za kubični meter. Tudi drugo mesto je zasedel gorski javor iz okolice Idrije (8.500 evrov za hlod), tretje mesto pa je letos pripadlo pohorski smreki s 3.608 evri za hlod. Sledijo spet gorski javorji ter oreh z 2.816 evri za hlod. Prvič letos je bilo med hlodi največ smreke, prek 700 kubičnih metrov.
Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline je povedal, da je bila letošnja dražba po količini druga najobsežnejša v devetih letih, lastniki so pripeljali kar 500 kubikov lesa več kot lani, z doseženimi cenami pa so zelo zadovoljni, četudi niso rekordne. "Potrudili se bomo, da bo jubilejna deseta licitacija prihodnje leto rekordna," napoveduje Jeromel. V prvem krogu so prodali 94 odstotkov lesa, tudi za 160 hlodov, ki so ostali brez ponudbe pa pričakujejo, da jih bodo prodali v prihodnjih dneh. Tudi lani so v drugem krogu prodali vse hlode.
Pohorska smreka spet dobiva svojo veljavo
Po besedah Veronike Valentar, generalne sekretarke Zveze lastnikov gozdov Slovenije, se lastnikom izplača na dražbi ponuditi kakovostno smrekovino, saj tam doseže bistveno višjo ceno kot na rednem trgu. "Zelo smo veseli odziva slovenskih kupcev, ki iščejo debelo smrekovo hlodovino višje kakovosti." Smrekovino večinoma porabijo za lepljene profile, stavbno pohištvo, fasade, prav tako macesen in bor. Pri listavcih gre javor rebraš za glasbila in za furnir za avtomobilsko in jahtno industrijo ter druge prestižne izdelke. Povečuje se tudi povpraševanje po hrastu, ki ga prav tako uporabljajo za furnir in po jesenu, ki zaradi bolezni v celotni srednji Evropi izumira. Slabše pa so se letos prodali češnja, hruška, rdeči lesovi, tudi oreh je v upadanju. "Lesna industrija sledi trendom in osvežuje nabor izdelkov, zato se spreminja tudi povpraševanje po različnih vrstah lesa," pojasnjuje Valentarjeva. Najbolj problematičen je trg bukovine, ki jo je težko prodati celo za drva, saj trg ni organiziran, ponudba pa zaradi lanskega žledoloma ogromna.
Slovenska dražba za zgled sosedom
Letos na avstrijskem Štajerskem sploh niso pripravili dražbe kakovostnega lesa, drugi dve avstrijski dražbi pa niti skupaj nista dosegli slovenske. "V vsej Avstriji, ki je trikrat večja od Slovenije, komaj naberejo toliko lesa, kot mi, pa tudi cene ne dosegajo naših," ugotavlja Jože Mori iz ZLG, "lahko rečemo, da smo že presegli svoje učitelje." Znanje so si prišli nabirat k nam tudi Italijani, ki želijo organizirati svojo dražbo, tudi na Hrvaškem so že dvakrat poskusili, a jim ni najbolje uspelo. "V ožjem evropskem smislu je naša dražba zelo pomembna in odmevna, s tem pa tudi čedalje bolj cenimo, kar imamo v Sloveniji, to je svoj les, ki ga je mogoče oplemenititi in dobro prodati."
Kje so državni super hlodi?
Iz državnih gozdov na dražbo pripeljejo le za vzorec lesa, letos so to storili le na Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, prvič pa je bil na dražbi tudi les iz občinskih gozdov občine Kočevje. Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Miha Marenče pojasnjuje, da država nima vpliva na to, saj koncesionarji, ki jim je podelila dvajsetletne koncesije za upravljanje slovenskih državnih gozdov, izvajajo vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, prodaja). Koncesije se jim bodo začele iztekati že konec letošnjega leta, večina pa do sredine naslednjega leta. "Država želi sistem gospodarjenja s svojimi gozdovi spremeniti, zato pripravljamo zakon, ki bo uvedel novosti. Med njimi tudi to, da se bodo dela v gozdovih oddajala na podlagi ponudb, prodajo pa bo podjetje izvajalo samo. Verjamem, da bodo takšne dražbe zanimive tudi za omenjeno podjetje, katerega naloga bo, da dobro gospodari z državnim premoženjem."
