Kranj bi rad med prvih pet v Sloveniji

Obnovljeno staro mestno jedro privablja čedalje več obiskovalcev, kljub temu poslovni prostori ostajajo prazni.

Objavljeno
07. avgust 2014 16.03
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Kranj – Načrtovalci razvojne strategije turizma v gorenjski prestolnici (predlog je v javni razgrnitvi do konca septembra) bi radi dosegli, da bi Kranj leta 2020 postal mesto srečanja in obvezen enodnevni cilj za tuje turiste, ki bivajo na Gorenjskem, ter eno od petih najbolj obiskanih turistično-zgodovinskih mest Slovenije.

Na nedavnem Kranfestu, največji prireditvi na Gorenjskem, ki jo je s 50.000 evri sofinancirala občina Kranj, je bilo več kot 30.000 obiskovalcev, a odgovorni s povezavo dediščine, ustvarjalnih ljudi, lepe narave in podeželja vidijo dobre možnosti za še večjo obiskanost tudi drugih tradicionalnih prireditev.

V Mestni občini Kranj je v 17 namestitvenih objektih 889 ležišč, od tega 68 odstotkov v hotelih vseh kategorij, 17 odstotkov v apartmajih in gostiščih ter 13 odstotkov v hostlih. Zadnja leta se je kakovost ležišč izboljšala, večina objektov je relativno novih ali prenovljenih. V občini pa ni kampa in prostora za avtodome, je navedeno v analizi razmer.

Več kot 50 praznih lokalov

Turistov in prenočitev v MO Kranj je zadnja leta čedalje več, dolžina bivanja pa se krajša. S 30.713 turisti in 55.104 prenočitvami leta 2013 Kranj predstavlja pet odstotkov vseh turistov in tri odstotke vseh prenočitev, ustvarjenih na Gorenjskem. Kar 88 odstotkov prenočitev ustvarijo tuji gostje, med njimi je bilo leta 2013 največ Srbov (11,9 odstotka), Nemcev (9,2 odstotka) in Poljakov (8,6 odstotka).

Kranj sicer privlači tranzitnega, poslovnega ali »city break« turista. Dolžina bivanja 1,8 dneva je podpovprečna s trendom skrajševanja. Povprečna zasedenost stalnih namestitev na podlagi uradnih podatkov je nizka (19,5-odstotna), kar je približno šest odstotkov manj od Gorenjske.

V Kranju so v zadnjih letih veliko vložili v urejanje starega mestnega jedra: obnovljeni so bili kompleks Khislstein z letnim gledališčem, Layerjeva hiša, stolpi in rovi pod mestom – vse to je dobro za razvoj turizma, vendar pestra ponudba ni oblikovana v zgodbe in programe, se zaveda tudi direktorica zavoda za turizem Natalija Polenec.

Prireditve, kot so Prešernov smenj, Jazz festival, Kostanjev piknik, Noč v Bitnjah in svetovni pokal v športnem plezanju, so čedalje bolj znane, vendar so še premalo povezane v celovite trženjske ponudbe in zgodbe. Drug problem so prazni lokali v starem Kranju, menda jih je več kot 50: občina zdaj z javnim razpisom, ki se končuje danes, poskuša zainteresirane spodbuditi s sofinanciranjem najemnine.

Velik potencial, malo sodelovanja

Občina ima osem muzejev in atrakcij, 77 gostinskih obratov, 1187 kulturnih dogodkov, več kot 60 kulturnih društev, 278 subjektov delujočih v turistični dejavnosti, 384 zaposlenih v gostinstvu in turizmu (ciljna vrednost leta 2020 je 420 zaposlenih).

To je velik potencial, vendar je med subjekti premalo povezovanja in sodelovanja. Po drugi strani ima Kranj strateško lokacijo v bližini letališča in Ljubljane ter je odlično izhodišče za raziskovanje Gorenjske in Slovenije, vendar je ta prednost premalo izkoriščena, dogodki so premalo povezani v celovito trženjsko ponudbo.

Lani sta bili urejeni dve tematski poti: slap Šum v Besnici in Pot pod Storžičem v Trsteniku, priložnosti so v kanjonu Kokre, kjer je treba še urediti poti, ograje in kopališče ter mrežo varnih kolesarskih povezav (v občini je 26 kilometrov kolesarskih poti, vendar sistem ni povezan) ter urediti in označiti mrežo sprehajalnih poti, ki povežejo mesto in podeželje, in točk za opazovanje narave, v starem mestnem jedru pa urediti tržnico in javne sanitarije.