Tiskane izdaje
Kranj – Gospodarska kriza je Kranju vzela 2000 delovnih mest, pretežno v industriji, mesto obkrožajo trgovska središča, promet je ohromljen, podeželje trdi, da je razvojno zapostavljeno. O tem, kako bi v gorenjski prestolnici spremenili negativne trende, bo mogoče slišati na današnji javni razpravi.
Razvojna strategija do leta 2023 je temeljila na izhodiščih iz leta 2007. Zaradi močno spremenjenih gospodarskih in finančnih okvirov je bil potreben obsežnejši popravek. Na začetku leta je začela delovati skupina, ki je na podlagi temeljite analize predlagala posodobitev razvojne strategije. Predloge, kako naj se razvija po številu prebivalcev tretje največje mesto v Sloveniji, lahko vsi zainteresirani posredujejo do konca septembra.
Poseben vpliv Ljubljane
Kranj spada med mesta s pozitivno rastjo prebivalstva v zadnjih petih letih, vendar demografska prihodnost ni svetla. Po projekciji prebivalstva po zgolj naravni rasti bi se število prebivalcev občine s sedanjih 55.623 zmanjšalo na dobrih 45.000 leta 2030. Poseben vpliv na razvoj Kranja, ki meri 150,9 kvadratnega kilometra in ima 49 naselij, ima bližina Ljubljane. Zaradi tega mesto, ugotavljajo pisci spremenjene razvojne strategije, izgublja moč in mora poiskati nov smisel in prednosti, hkrati pa mora z Ljubljano sodelovati v prometu, visokem izobraževanju, raziskovanju in kulturi.
S 3050 brezposelnimi in 12,2-odstotno stopnjo brezposelnosti je MO Kranj pod slovenskim povprečjem (14,2-odstotna je v RS Sloveniji), zanimivo pa je, da se kar 5320 Kranjčanov ali 24 odstotkov vsega delovno aktivnega prebivalstva vozi v službo v Ljubljano, medtem ko se v Kranj vozi vsak dan na delo 11.000 ljudi iz krajev, ki so od Kranja oddaljeni od 15 do 30 minut vožnje (Tržič, Šenčur, Škofja Loka, Ljubljana, Radovljica, Cerklje, Jesenice, Naklo in Preddvor). V industriji in predelovalni dejavnosti se je število delovnih mest zmanjšalo, največja podjetja s sedežem v Kranju po številu zaposlenih in prihodkih so Goodyear Dunlop Sava Tires, Iskraemeco, Iskratel in Savatech.
Spodbujanje podjetništva
Zmanjševanje števila delovnih mest bi po doslej posredovanih predlogih v Kranju radi ustavili tako, da bi v mestu dali večjo podporo tehnološkemu razvoju, podjetništvu, investicijam in izobraževanju: gre za nabor dejavnosti v sklopu tako imenovanega Pametnega mesta, ko bi občina s sodelovanjem z Razvojnim centrom za informacijske in komunikacijske tehnologije Kranj spodbujala podjetne in uvajala nove tehnologije. Vlaganja pa bi spodbujali predvsem v industrijsko degradirana območja: na širšem območju mesta jih je zdaj kar 98 hektarov, v 90 odstotkih pa so v zasebni lasti.
Konkretni cilji so: do leta 2016 zgraditi podjetniški pospeševalnik za mlade, ki vstopajo na trg dela, do leta 2018 vzpostaviti koncept Pametno mesto, do leta 2023 zagotoviti razmere za ureditev 15 hektarov komunalno opremljenih zemljišč in sanirati 20 hektarov degradiranih industrijskih površin za nove dejavnosti, podpreti odpiranje 160 delovnih mest, približno 20 na leto, do leta 2023 odpreti 80 malih in srednjih podjetij (približno deset na leto).
Gorenjska potrebuje univerzo
Kranj, kot pravijo pisci spremenjene razvojne strategije, noče biti le valilnica znanja za Ljubljano. Za prihodnji trajnostni razvoj potrebuje svojo univerzo: z njo bo Gorenjska lahko nadomestila razvojni zaostanek za drugimi regijami. Do leta 2023 bo na kranjskih visokih šolah študiralo 3000 študentov, so optimistično zapisali predlagatelji: FOV in Fakulteta za državne in evropske študije na Brdu imata zdaj skupaj okoli 1000 vpisanih študentov.
