Tiskane izdaje
Hrovat je izpostavil, da je komisija 13. julija na ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) poslala zahtevo za poročilo o izvajanju odločb izbrisanim, za statistične podatke o številu izdanih, vročenih in nerešenih zadev v zvezi z izdajanjem odločb ter za seznam javnih uslužbencev, s katerimi je bila leta 2004 sklenjena podjemna pogodba za izvajanje upravnih dejanj v upravnih postopkih v zvezi z dajanjem odločb.
Ministrica je zahtevo po besedah predsednika komisije zavrnila, da se teh oseb ne bi ponovno izpostavljalo dodatnim pritiskom. Hrovat je poudaril, da je to za komisijo nesprejemljivo, ker se s tem ovira njeno delo, saj onemogoča določanje prič. "Mislim, da bo ravno ta spis tisti odločujoči, ki bo najbolj pripomogel k temu, da se potrdi ali ovrže sum, da je bilo pri štetju t. i. izbrisanih kar koli narobe," je povedal.
Po njegovih besedah je komisija danes soglasno sprejela sklep, da ponovno pozovejo ministrico, da izroči vso zahtevano dokumentacijo, vključno s spiskom omenjenih uslužbencev ministrstva.
Na današnji seji so sicer člani komisije po besedah njenega predsednika soglasno sprejeli sklep o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. Kot je dejal, so si v državnem zboru že pridobili vse potrebne zakonske podlage in pravilnike. Poleg že navedenih podatkov komisija od MNZ zahteva tudi dostop do vsega gradiva, ki ga je direktorat za upravne notranje zadeve predložil vsakokratnim ministrom glede oseb, ki jim je 26. februarja 1992 prenehala prijava stalnega prebivališča v Sloveniji.
Prav tako člani komisije zahtevajo gradivo, ki ga je sektor za informacijske storitve upravnih notranjih zadev posredoval vsakokratnim ministrstvom, in spisek vseh direktorjev direktoratov na upravnih notranjih zadevah.
Od vlade pa komisija zahteva gradiva za seji vlade 24. februarja 2003 in 8. januarja 2004, ki ji ga je predložilo MNZ. Iz dokumentacije, ki jo je komisija dobila doslej, je namreč po Hrovatovih besedah razvidno, da se je število t. i. izbrisanih že v tem slabem letu spremenilo. "Najbrž so v teh gradivih vlade zapisani tudi razlogi za to," je pojasnil.
Komisija gradivo zahteva tudi od ustavnega sodišča, in sicer kopijo dokumentacije, ki jo je ustavno sodišče pridobilo od MNZ in je bila podlaga izračuna in določitve števila oseb, ki so bile 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva prenesene v evidence, ki se vodijo o tujcih, je povedal Hrovat.
Predsednik komisije pričakuje, da bodo zahtevano gradivo prejeli v roku dveh ali največ treh tednov. Na naslednji seji bodo tako predvidoma že oblikovali dokazni sklep, na katerem bi med drugim opredelili prve priče.
Glede varstva osebnih podatkov javnih uslužbencev je Hrovat še dejal, da komisija potrebuje le njihova imena in priimke, da jih lahko kot priče povabijo na zaslišanj . Kot je pojasnil, gre za "ključne ljudi", saj so ravno ti prenašali podatke iz ročnih evidenc v elektronske. "Iz gradiv, ki smo jih dobili, se nakazuje, da je tu prišlo do pomanjkljivosti," je poudaril.
Sicer pa so bili vsi današnji sklepi po besedah predsednika komisije sprejeti soglasno.
Kresalova: Želeli smo zaščititi uslužbence ministrstva
Uslužbenci notranjega ministrstva, ki so delali v postopkih izdajanja odločb izbrisanim, so bili v preteklosti deležni šikaniranja, zato smo jih želeli zaščititi, je danes dejala notranja ministrica Katarina Kresal. Kot je pojasnila, preiskovalni komisiji DZ o štetju t.i. izbrisanih zato tudi niso posredovali imen in priimkov teh uslužbencev. Ravno zaradi sodelovanja v omenjenih postopkih so bili ti uslužbenci po besedah Kresalove deležni mnogih pritiskov, ki so se kazali tako v telefonskih klicih kot v razbijanju vetrobranskih stekel na avtomobilih. "Enostavno smo želeli zaščititi ljudi, ki delajo na ministrstvu," je dejala. Kot je pojasnila, je ministrstvo preiskovalni komisiji DZ predložilo popolnoma vso dokumentacijo, razen imen in priimkov teh uslužbencev.
