Ljubljana - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je potrdila informacijo, ki smo jo objavili v Delu, da se namreč ministrstvo ne bo preselilo v novo stavbo na območju nekdanjega Litostroja v Ljubljani. Računsko sodišče in pravobranilstvo sta potrdila dvome v pravilnost in transparentnost posla. Ministrstvo je namreč obšlo postopke javnega naročanja, najemnina (4,5 milijona evrov na leto) pa bi močno obremenila proračun. Zdaj namreč MNZ plačuje za vse najemnine skupaj 800.000 evrov, v proračunu pa ni predviden denar za nov najemnine.
Pokazalo se je tudi, da je lokacija varnostno sporna; stavbo namreč gradijo poleg skladišča utekočinjenega plina. Kresalova je povedala, da obstaja dokument pristojne službe MNZ z opozorilom, da državotvorno ministrstvo ne sme biti na takšni lokaciji, ki pa ga ob primopredaji ni dobila. Poudarila je, da bodo revidirali vse postopke in da bodo vztrajali pri ugotavljanju morebitne kazenske in odškodninske odgovornosti. Ali to pomeni napoved, da bo odgovorne ljudi iz prejšnje vlade, ki so sklenili posel, doletela ovadba, ministrica ni potrdila, češ da je za to še prezgodaj.
Kdo bo plačal gradnjo?
Investitor gradnje nove stavbe, ki jo gradi družba IMOS LIT, je DSU Nepremičnine, hčerinska družba DSU, ki je v državni lasti. Državna sekretarka Helena Kamnar je povedala, da je avans (več kot pet milijonov evrov) že plačala DSU Nepremičnine in ne država. Ta družba je bila ustanovljena zato, pravi Kamnarjeva, da bi mimo proračuna financirali gradnjo za državne ustanove. To pa ni skladno s »preglednostjo javnih financ«, kajti vsi tovrstni stroški morajo biti plačani iz proračuna. V konkretnem primeru ne gre niti za obe drugi možnosti - leasing ali javno zasebno partnerstvo. »Sedanja vlada ne bo na takšen način reševala prostorske problematike,« je zagotovila Kamnarjeva in napovedala, da bodo pregledali poslovanje DSU in da bo vlada ukrepala na podlagi ugotovitev.
Na enako sporen način so sicer v prejšnjem mandatu že zgradili tri objekte; za ministrstvo za šolstvo, za sodišče v Mariboru in za davčno upravo v Postojni. Toda te gradnje so bile, je povedala Kamnarjeva, že zaključene. Poleg tega so najemnine primerne, saj gre za objekte z običajnimi pisarnami. Gradnja stavbe, v katero naj bi se vselilo ministrstvo, pa je prilagojena zahtevam MNZ in generalne policijske uprave. Zato bo, meni Kamnarjeva, zagotovo treba projekt spremeniti in najti novega najemnika. Državna sekretarka je povedala, da bo stroške gradnje moral poravnati DSU Nepremičnine; kot predvideva, s posojili.
Mate zavrača očitke
Dragutin Mate vse očitke ministrice zavrača. Povedal je, da je Kresalova projekt »podpirala in govorila o tem, da potrebuje ministrstvo nove prostore, saj delajo v nemogočih razmerah«. Meni, da gre zgolj za izjave, ki se uporabljajo v predvolilnem času, in poskuse diskreditacije.
Na vprašanje, zakaj projekta niso izpeljali prek javnega razpisa, Mate odgovarja: »Zato, da stavbe ne bi gradili deset let, tako kot se je gradila pediatrična klinika.« Na očitek, da v proračunu za najemnino ni zagotovljenega denarja, pa pravi, da so k projektu pristopili načrtno. Nameravali so tudi prodati objekt na Štefanovi 2, kjer MNZ zdaj deluje. Z načrtom odprodaje državnega premoženja je bil seznanjen državni zbor, denar pa da je bil zagotovljen s postavkami v proračunu. »Kvadratni meter tega objekta stane z vsem pohištvom, z vsemi inštalacijami in z vso dodatno opremo okoli 1700 evrov. To je garancija, da je bil projekt racionalno izpeljan. Ne vem, kje v Ljubljani lahko kupite neopremljeno stanovanje za takšno ceno,« je dejal Mate.
Zanikal je tudi ugotovitve, da je novi objekt varnostno neustrezen za MNZ. »V bližini je tudi veliko stanovanj. Potem so tudi vsi ti objekti ogroženi,« je komentiral Mate. Nekdanji notranji minister pričakuje, da bo tudi sam med ovadenimi. »Toda s temi zadevami se ne gre igrati. Lažne kazenske ovadbe so v Sloveniji kaznivo dejanje,« nam je še dejal.
Iz sredinega Dela.