Krik otrok je vedno glasnejši

Ljubljana - Na letošnji svetovni dan otrok, 20. november, mineva 17 let od sprejetja konvencije ZN o otrokovih pravicah. Ob tej priložnosti v uradu varuha človekovih pravic ugotavljajo, da se vzroki kršitev otrokovih pravic, na katere so opozarjali zlasti v letnih poročilih, odpravljajo prepočasi. Kot so v izjavi ob svetovnem dnevu otrok zapisali v uradu varuha človekovih pravic, vse določbe konvencije ZN o otrokovih pravicah še niso v celoti uveljavljene, pri čemer opozarjajo na obveznost, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo. Poleg oblastnih organov, ki odločajo o posamičnih otrokovih pravicah, to načelo pogosto kršijo tudi starši, še pravijo v uradu varuha.

Hanžek bo danes podelil tudi priznanja vsem udeležencem lani razpisanega filmskega natečaja za mlade (Ne)strpnost v drugačnosti.

Tudi otroci potrebujejo varuha

Predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Franc Hočevar pa v odprtem pismu, ki ga je naslovil na predsednika vlade Janeza Janšo, poudarja, da je čas, da v Sloveniji dobimo tudi varuha otrokovih pravic. Hočevar v odprtem pismu premieru Janši ob potrebi po varuhu otrokovih pravic navaja, da bi bila njegova naloga delovanje za učinkovitejšo zaščito otrokovih pravic, interesov in potreb. Okrepiti bi moral glas otrok v družbi. Na nujnost takšne institucije so, dodaja, poleg odbora za otrokove pravice pri OZN in slovenskih nevladnih organizacij, opozorili tudi otroci na otroških parlamentih. Ti namreč ne morejo uporabljati instituta varuha človekovih pravic, kajti zato nimajo dovolj znanj in vedenj ter niso funkcionalno dovolj sposobni zadostiti zahtevam, opredeljenim v zakonu o varuhu človekovih pravic.

Poziv k lepšemu otroštvu

Tovrstne kršitve bi morala sistemsko preprečiti oz. zmanjšati država z uveljavitvijo ustreznih predpisov, predvsem novega družinskega zakonika, ter s hitrim in učinkovitim delom sodišč, ki odločajo o otrokovih pravicah. V takšnih postopkih pa seveda ne sme biti pozabljena pravica otroka, da se sliši njegovo mnenje, opozarjajo v uradu varuha.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek tako pričakuje, da bo država zakonsko uredila preprečevanje in omejevanje kakršnegakoli nasilja ter prepovedala tudi telesno kaznovanje otrok. Medtem pa bodo v uradu še naprej pozorno spremljali uresničevanje pravic otrok s posebnimi potrebami. Prav tako pričakujejo spremembe predpisov, ki bodo uresničile določbo konvencije, da ima otrok pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja. Na področju vzgoje in izobraževanja pa bo potrebno več storiti za otroke tujcev in pripadnikov manjšin, še pravijo v uradu varuha človekovih pravic.

Politike in programov ne moremo oblikovati brez otrok, poudarja predsednik ZPMS. Obenem opozarja, da je po sprejetju programa za otroke in mladino 2006-2016 na vladi nujno, da se bodo v njegovo izvajanje vključili vsi, ki kakorkoli delujejo za dobrobit otrok in mladih. Da bi tako dosegli v programu zapisane cilje: čim višja raven zdravstvenega varstva in zdravja; kakovostno družinsko življenje in medčloveški odnosi; dvig izobrazbene ravni in s tem izboljšanje zaposlitvenih možnosti; zaščita otrok in mladine pred pastmi revščine, vsemi oblikami nasilja in rizičnim obnašanjem; varen prostor za igro in druženje ter kakovostno kulturno in prostočasno udejstvovanje.

Po Hočevarjevih besedah si je vlada s tem programom zadala politično in strokovno izjemno zahtevne naloge, za katere je tudi predvidela finančna sredstva. Pri tem pa posebej opozarja na nujnost vključitve nevladnega sektorja v pripravo in izvajanje akcijskih načrtov, ki bodo pripravljeni na osnovi tega programa. "Otrok je celovito, nedeljivo človeško bitje, ki ga ni moč obravnavati deljeno po področjih, sektorsko in nepovezano. Zato je namera vlade po povezanem delovanju nadvse hvalevredna," je zapisal Hočevar.