Kritični odzivi prebivalcev ob Muri

Ljubljana, Hotiza – Vlada je na korenspondenči seji sprejela sklepe skupne izjave slovenskega premiera Janeza Janše in hrvaškega premiera Iva Sanaderja po sobotnem srečanju na spornem obmejnem ozemlju na levem bregu Mure pri Hotizi v lendavski občini. Premiera sta se dogovorila o skupnem izvajanju del in financiranju obnove dotrajanega protipoplavnega nasipa, ki varuje slovenske vasi in njihove prebivalce. Skupna obnova nasipa, ki izmenoma poteka po hrvaškem in slovenskem katastrskem ozemlju, v nobenem primeru ne bo prejudicirala določanja meje med državama, za mejno črto pa velja do sklenitve meddržavnega sporazuma stanje, kakršno je veljalo 25. junija 1991, ko je potekala po sredini murske struge. Prebivalci Hotize so zaradi dogovora premierov o skupni obnovi nasipa razočarani. Predsednik sveta KS Hotiza Štefan Sobočan je povedal, da je takšen dogovor še eden v nizu porazov slovenske politike v pogajanjih s Hrvati za pravično mejo.

V sklepih vlade so ponovljena stališča obeh premierov, med katerimi je tudi to, da je treba z ustreznimi ukrepi zaščititi prebivalce na poplavnem območju pri Hotizi. Gre za skupno odločitev sosednjih držav, ki je izraz prijateljstva, dobrega sosedstva, evropske solidarnosti in sodelovanja. Pri obnovi nasipa se morajo spoštovati pravice lastnikov zemljišča. Obnovitvena dela na nasipu bo opravil konzorcij slovenskih in hrvaških podjetij. Pomemben sklep je zagotovo tudi ta, da bosta državi pri urejanju infrastrukture na ozemlju ob Muri tudi v prihodnje ravnali skladno z evropskim duhom sporazumnega iskanja rešitev.

Hotižani so razočarani nad dogovorom o skupni izvajanju del in financiranju obnove dotrajanega nasipa. Predsednik sveta KS Hotiza Štefan Sobočan je povedal, da takšen dogovor pelje k enemu samemu cilju, da ozemlje na levem bregu Mure tudi uradno postane hrvaško državno ozemlje. Slovenska država si tega ne bi smela privoščiti, saj je bilo ozemlje na levem bregu Mure vedno slovensko. Slovenski policisti, teritorialci in domačini so obranili mejo ozemlja naše države na levem bregu Mure. Po njegovih besedah je to zgodovinsko dejstvo, ki ga je treba spoštovati. »Slovenija je nasip zgradila sama, je njena last in bi ga sama morala tudi obnoviti. Naša država ima za to denar in soglasje vseh slovenskih lastnikov zemljišča. S takšno odločitvijo se domačini ne bomo sprijaznili. Še naprej se bodo odločno potegovali, da ne izgubimo slovenskega ozemlja ob Muri,« je povedal Sobočan. Kar 90 odstotkov od 270 hektarov zemljišča na levem bregu Mure, ki je v večini v mejah hrvaškega katastra, je v slovenski lasti.

Hrvaška ne pričakuje vmešavanja EU v spore s Slovenijo

Hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarović ne pričakuje vmešavanja Evropske komisije v spore med Hrvaško in Slovenijo. Kot je izjavila danes v Zagrebu, Hrvaška ne bo nikoli žrtvovala nacionalnih interesov "zaradi integracij". Omenjanje referenduma o vstopu Hrvaške v EU v Sloveniji je po njenem lahko neke vrste pritisk, vendar pa unije ni mogoče uporabljati kot sredstvo za izsiljevanje, je opozorila ministrica.

Hrvaška zunanja ministrica tudi ne verjame, da bi Slovenija s strani EU dobila namig, da je zdaj ugoden trenutek za krepitev pritiska na Hrvaško za lažje reševanje odprtih dvostranskih vprašanj.

V zvezi z najnovejšim slovensko-hrvaškim sporom glede nasipa na Muri je dejala, da je Slovenija, tako kot tudi Hrvaška, lahko dobila le navodila, da naj bilateralne probleme skuša čim prej rešiti.

Prav nasprotno, je nadalje pojasnila, gre za zaščito suverenosti in ozemeljske celovitosti ter nacionalne identitete Hrvaške tudi v procesu pristopanja EU. "Zato je kakršnokoli omenjanje referenduma v Sloveniji o pristopu Hrvaške v EU sicer lahko neke vrste pritisk, vendar EU ni mogoče uporabljati kot sredstvo za izsiljevanje, kar se je pokazalo tudi v preteklosti" v drugih, podobnih primerih, je dejala ministrica.

Več o odzivih glede spornega nasipa si preberite v torkovem Delu.