Tiskane izdaje
Na kar osmih od dvanajstih igrišč celjskih javnih vrtcev so do globine 20 centimetrov presežene kritične vrednosti cinka, v treh enotah kritične vrednosti svinca in arzena, v dveh enotah tudi kritične vrednosti kadmija. Opozorilne vrednosti različnih težkih kovin so bile v vseh enotah, prav tako so presežene mejne vrednosti bakra v treh enotah, v enoti Center na Kocenovi ulici tudi mejne vrednosti živega srebra. V samo pet let starem vrtcu Mehurček na Cesti v Lokrovec so presežene opozorilne vrednosti svinca in cinka ter mejne vrednosti kadmija. Le enota na Ljubečni je čista, na Polulah pa imajo igrišče na umetni masi.
Občina je pregled tal vseh celjskih vrtcev naročila po tem, ko so starši hudinjskega vrtca dokazali, da so tla v njihovem tri leta starem vrtcu močno onesnažena. Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je celjski občini predlagal zamenjavo zemlje na Hudinji: »Kadmij, krom (VI) in arzen sodijo v 1A-skupino po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskave raka in rakotvornih substanc. To pomeni, da dokazano povzročajo raka pri človeku; svinec je nevaren predvsem za majhne otroke, saj že majhen vnos lahko povzroči motnje v kognitivnem razvoju; vrednosti cinka in bakra imajo ob velikem vnosu lahko neposreden toksičen vpliv na zdravje ljudi, predvsem otrok.«
Problem desetletij
Občina je za problem vedela že leta. Monitoring so opravili leta 2005, ko so ugotovili presežene opozorilne in kritične vrednosti kadmija in svinca. Takrat se občina ni odločila za zamenjavo zemljine, ampak je šele čez dve leti naročila posebno raziskavo, oceno tveganja za zdravje otrok zaradi igranja na teh igriščih. Takratni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo in direktor NIJZ prim. doc. dr. Ivan Eržen je raziskavo končal leta 2009. Kot so včeraj z občine razložili, so odločitve sprejemali izključno na podlagi mnenja strokovnjakov, ključno je bilo Erženovo: »Prispevek k skupni obremenitvi z določeno kovino je zanemarljivo majhen in zaradi igranja na vrtčevskih igriščih v Celju to ne pomeni povečanega tveganja za zdravje otrok.«
Direktorica Inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik je julija za Delo povedala, da bi morali zemljo na vseh vrtcih takoj zamenjati in ne naročati še enega monitoringa, ki je bil opravljen že leta 2005: »Težke kovine gotovo niso šle nikamor. Kvečjemu bi jih lahko bilo še več zaradi imisij prašnih delcev. Kadmija, svinca, arzena na otroških igriščih ne sme biti!« Nekaj mesecev pozneje se je izkazalo, da je imela prav, saj so nižje vrednosti težkih kovin ugotovili zgolj v enoti Živ Žav, pa imajo tam še vedno presežene opozorilne vrednosti kadmija in svinca, kritične vrednosti cinka ter mejne vrednosti arzena.
Občina sicer opozarja na problem primerjav: »Ker sta bila v analizo (leta 2005, op. p.) vključena samo kadmij in svinec, in da takrat še ni bilo pravilnika, ki določa način vzorčenja, je rezultate obeh kontrolnih monitoringov težko primerjati, kljub temu pa na splošno kakšnih bistvenih razlik med njima ni«. Nova analiza sicer kaže precej višje vrednosti nekaterih težkih kovin, poleg tega so bile v analizi leta 2005 kritične vrednosti presežene le v Gaberjah, zdaj so v treh vrtcih.
Sanacija
Čeprav se mnenje NIJZ ni spremenilo, je NIJZ v primeru hudinjskega vrtca predlagal »proučitev možnosti sanacije«. In občina bo zemljo zamenjala, postopno na skoraj vseh igriščih celjskih javnih vrtcev. Prvi bo na vrsti v enoti Gaberje, za kar so že začeli pripravljati projektno dokumentacijo, sledila bo sanacija v enoti Sonce. Za sanacije so v letošnjem rebalansu proračuna namenili 450.000 evrov, v predlogu proračuna za leto 2018 je 300.000 evrov.
Z občine za zdaj še niso posredovali analiz in podatkov, ki smo jih že pred nekaj tedni zahtevali za že sanirani hudinjski vrtec. Sporočili so le, da je »vsebnost arzena pod mejno vrednostjo in znaša 13 mg/kg suhe snovi« in da v Ericu končujejo analize za še druge težke kovine. Če so rezultati za arzen res takšni, je v redu, je dejala mati in dodala: »Starši smo se pred časom dogovarjali, da bomo zemljo sami poslali v analizo, mislim, da se to ni spremenilo.« Ribarič Lasnikova pa ostaja neomajna: »Ta sanacija ni bila dobra in ni vse v redu. Če bi bilo vse v redu, ne bi bilo treba apniti. In kje so analize humusa in travne ruše, ki so ju pripeljali? Ne glede na to, kaj bodo pokazale analize, ta zemlja že zaradi kislosti ni primerna, zato so jo tudi apnili. To se tako pač ne dela.«
