Kritike na napovedano zamrznitev pokojnin

Nestrinjanje z napovedano zamrznitvijo pokojnin in z nekaterimi ukrepi pokojninske reforme je bilo slišati tudi na seji odbora DZ za delo. Po mnenju Franca Žnidaršiča bi zmanjševanje pravic upokojencev pomenilo ropanje njihovih prihrankov.

Objavljeno
17. september 2009 18.37
Ti. Kr./STA
Ti. Kr./STA
Ljubljana - Na seji odbora DZ za delo, ki je obravnaval letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 2008, so nekateri izrazili nestrinjanje z napovedano zamrznitvijo pokojnin in z nekaterimi ukrepi pokojninske reforme, ki bi slabšali možnosti pri upokojevanju. Zlasti sta bila kritična Franc Žnidaršič (DeSUS) in Srečko Prijatelj (SNS).

 

Žnidaršič je poudaril, da pokojnine pomenijo pravico iz dela. Zmanjševanje pravic upokojencev bi po njegovem mnenju pomenilo ropanje njihovih prihrankov, ki so vedno znova izginjali v aktualno populacijo zaposlenih, zdaj pa naj bi z njimi reševali recesijo, ki je niso zakrivili, je dejal.

 

Srečko Prijatelj pa je menil, da podaljševanje delovne dobe v okviru nove pokojninske reforme ne bo prineslo nič dobrega. Že zdaj doktorji na fakultetah ne dobijo zaposlitve, medtem ko profesorji z nekaj asistenti delajo do 70. leta in dlje, je dejal.

 

 

Alenka Jeraj (SDS) je menila, da je vprašanje podaljševanja delovne dobe težka dilema, saj so na drugi strani mladi, ki niso vključeni v trg dela.

 

Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar je povedal, da delovna skupina končuje pripravo besedila za modernizacijo pokojninskega sistema. Po njegovih besedah pričakujejo široko družbeno razpravo in tudi predloge iz nje.

 

Na seji so sicer pohvalili letno poročilo zavoda, ki je lani že osmo leto zapored posloval uspešno. Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež je v predstavitvi poročila dejal, da je zavod lani svoje obveznosti izvajal nemoteno, redno in pravočasno.

 

Seznanili so se tudi z izsledki raziskovalno nalogo o telesnih okvarah kot posledicah poškodb pri delu. Iz nje je razvidno, da se v Sloveniji za določanje vrste telesne okvare uporablja samoupravni sporazum iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Odbor je vladi predlagal pripravo nove ureditve vprašanja telesnih okvar.

 

Pogačar je dejal, da se na ministrstvu zavedajo problematike in podskupina v okviru skupine za spremembo pokojninskega sistema preučuje tudi možnosti za prenovo invalidskega zavarovanja in v okviru tega možne rešitve pri vprašanju telesnih okvar.

 

V nadaljevanju se je odbor kot zainteresirano delovno telo seznanil z letnim poročilom varuha človekovih pravic za leto 2008 in pripravil več priporočil. Komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti kot matičnemu delovnemu telesu predlaga, da jih vključi v predlog priporočil za sejo DZ. Med predlaganimi priporočili so predlogi, naj vlada pripravi strategijo aktivnega staranja, zagotovi možnost ustrezne institucionalne oblike varstva mlajših invalidov in sistemsko uredi zagovorništvo za otroke in mladostnike.