Boštjan Poklukar: Temeljni pomen je obvladovanje migracij
Kandidat za ministra za notranje zadeve Boštjan Poklukar je kot svojo prednostno nalogo navedel zagotavljanje pogojev za varnost ljudi. Po njegovem mnenju je temeljnega pomena obvladovanje migracij, k čemur namerava pristopiti celovito, tudi z novo strategijo in medresorskim sodelovanjem. Odziv pristojnih na tem področju doslej pa je ocenil kot zakonito, humano, strpno in z veliko mero solidarnosti.
Kadrovska situacija v policiji se mu zdi skrb zbujajoča, za kar bodo potrebni novi pristopi k aktivni politiki zaposlovanja.
Sam želi nadaljevati v smeri, ki jo je zastavila sedanja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je izboljšala kazalce na kadrovskem in finančnem področju ter pri opremi policistov. Mandat predhodnice je ocenil, kot težkega, a zelo dobrega, med drugim so sprejeli nekaj pomembnih zakonov. Pojava paravojaške formacije pod vodstvom Andreja Šiška pa ni želel komentirati, saj se s tem zdaj ukvarja policija.
Zaslišanje je Poklukar uspešno prestal, njegovo predstavitev je namreč večina članov odbora ocenila kot ustrezno.
Dogovor s sindikati za Kodeljo prednostna naloga
Javno upravo narediti bolj učinkovito in vitko bo osnovno vodilo ministrstva, je na zaslišanju pred poslanci večkrat poudaril ministrski kandidat za enega najbolj zahtevnih resorjev nastajajoče vlade. To po besedah kandidata, 58-letnega ekonomista Tugomirja Kodelja, ne pomeni zmanjševanje števila zaposlenih, ampak predvsem sprejemanje boljših prepisov in večjo razvojno naravnanost.
Prva preizkušnja za verjetno najmanj poznano ime v predlagani ministrski ekipi bodo po nemudoma po imenovanju nove vlade pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki jih je odhajajoča koalicija po marčevskem odstopu Mira Cerarja s premierskega položaja prekinila.
Čeprav Kodelja z javnim sektorjem v dosedanji karieri ni imel izkušenj, je izpostavil, da se pomembnosti dialoga z vsemi reprezentativnimi sindikati zaveda: »Njihove zahteve jemljem skrajno resno. Moj interes je, da bo dogovor vzdržen, čim prej dosežen in da bo odpravil vzroke številnih nezadovoljnih uslužbencev.« Poudaril je, da mora sporazum s sindikati o povišanju plač javnih uslužbencev zadovoljiti tudi javnofinančne možnosti in makroekonomske kazalce. Pri tem konkretnih številk ni navedel, saj te temeljijo na dogovoru celotne vlade.
Pomembno je, da se je kandidat zavzel za čimprejšnji stavkovni sporazum s sindikati, vendar je bistveno manj jasno, kaj bo s spremembo javnega plačnega sistema, je po prvem delu zaslišanja ocenil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj. »Po odgovorih sodeč plačnega sistema ne pozna,« je dejal, v kar so podvomili tudi nekateri poslanci odbora, ki so mu še očitali, da ni postavil dovolj konkretnih ukrepov tudi za več drugih področij delovanja javne uprave. Ker jih po treh urah ni dovolj prepričal, so zaslišanje začasno prekinili.
Javna uprava ne sme zaostajati pri razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki bi različne podatkovne baze po mnenju Kodelje morala poenotiti in storitve javne uprave za državljane poenostaviti.
Zavzel se je za še za vzpostavitev centralne kadrovske evidence, ki naj bi omogočila večjo preglednost in učinkovitejšo upravljanje z javnimi uslužbenci, saj bi s tako imenovanim kompetenčnim modelom zaposlene v javni upravi lahko bolje razporedili na podlagi njihovih kompetenc. »Če ne bomo uvedli ocenjevanja, nagrajevanja in kariernega razvoja, ne bomo uspeli javne uprave narediti transparentnejše in odzivnejše,« je poudaril.
Ravno zaposleni so za učinkovito delovanje javne uprave po njegovih besedah ključni. Kodelja je še omenil, da si želi nadaljevati z vzpostavljenim sistemom javnega naročanja, s čimer bi se po njegovem v veliki meri izognili korupcijskim tveganjem.