Krivic kritičen do Frattinijeve izjave

Ljubljana – Na torkovo izjavo evropskega komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija, v kateri med drugim navaja, da Evropska komisija ni pristojna, da bi posredovala pri slovenski vladi v primeru reševanja vprašanja izbrisanih, se je danes odzval Matevž Krivic, pravni zastopnik Društva izbrisanih. "Kdor je od bruseljskih "evrokratov" resno pričakoval kaj več od Frattinijevega skrajno birokratskega sprenevedanja, je pač naivnež, ki mu ni pomoči," ugotavlja Krivic.

Dodaja, da je seveda komisarjevo izjavo možno prebrati tudi "med vrsticami", tako kot so jo prebrali danes v jutranjih radijskih poročilih: da nam sporoča, da mora Slovenija to, kar je sama zakuhala, tudi sama pojesti.

"Toda če bruseljski komisar (med drugim) za pravosodje in svobodo državi, ki je zagrešila tako množično kršitev človekovih pravic in ki odkrito zavrača spoštovanje razsodbam svojega ustavnega sodišča, ne zna ali noče reči ničesar drugega kot 'Za to mi nismo pristojni!', potem je s tem samo potrdil, kar sem o EU že večkrat zapisal: da je to (za članice kar koristna) združba, kjer pa res nekaj štejejo samo ekonomski in politični interesi držav - spoštovanje človekovih pravic pa tam ni dosti več kot okrasek na fasadi te imenitne zgradbe," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal Krivic.

Ob tem je sklenil, da je prava vsebina Frattinijevega sporočila, da "ko človekove pravice trčijo ob državne interese, pozabite nanje. Če vam jih doma kršijo, zmenite se o tem doma - nas to ne zanima!"

Frattini: EU ni pristojna za reševanje vprašanja izbrisanih

Evropska komisija ni pristojna, da bi posredovala pri slovenski vladi v primeru reševanja vprašanja izbrisanih, je včeraj v pisni izjavi konec januarja pojasnil komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini. Komisar je tako odgovoril na vprašanje poslancev združene levice v Evropskem parlamentu Giusta Catanie in Roberta Musacchia (GUE/NGL), kako namerava komisija zagotoviti, da bo Slovenija "navsezadnje popravila kršitev državljanskih pravic izbrisanih".

Poslanca sta na Evropsko komisijo naslovila pisno vprašanje, ali se "ne strinja, da je ravnanje slovenske vlade" v primeru izbrisanih "kršitev temeljnih načel unije, še posebej člena 6 Pogodbe o EU", ki določa, da Unija "temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države". V vprašanju sta izpostavila primer Alija Berishe in namestitev njegove družine s petimi otroki v centru za tujce pri Postojni.

Evropska komisija lahko v primeru kršenja človekovih pravic deluje samo v okviru pravnega reda Unije. Status tretjih državljanov, ki dolgo bivajo v državi članici, ureja direktiva iz leta 2003, ki so jo morale države članice v svojo zakonodajo prenesti do 23. januarja 2006, je zapisal Frattini v izjavi, opremljeni z datumom 25. januar in objavljeni v dokumentih komisije v začetku februarja.

Direktiva določa, da imajo tretji državljani, če so izpolnili določene pogoje, pravico pridobiti "status rezidenta za daljši čas"po petih letih zakonitega in neprekinjenega bivanja v tej državi članici.

Vendar pa direktiva velja za nazaj le za obdobje petih let pred uveljavitvijo, torej velja za nazaj do 23. januarja 2001. To pomeni, da tretji državljani v skladu s to direktivo nimajo pravice zahtevati statusa rezidenta za daljši čas za nazaj za leto 1992 ali še pred tem, kot je v primeru izbrisanih, je pojasnil komisar.

Poleg tega izbrisani sedaj v Sloveniji nimajo zakonitega prebivališča, zato jih omenjena direktiva sploh ne pokriva in v skladu s pravnim redom unije ne morejo zahtevati statusa rezidenta za daljši čas, je navedeno v odgovoru.

Na podlagi informacij, posredovanih komisiji, tako"odločitev o dodelitvi statusa stalnega rezidenta Aliju Berishi ali drugim osebam v enakem položaju ne sodi v okvir omenjene direktive in ostaja v celoti v pristojnosti nacionalne zakonodaje"."Komisija tako ni pristojna, da bi na tej podlagi posredovala pri slovenski vladi,"je zapisal Frattini v odgovoru poslancema parlamentarne levice.

V odgovoru na vprašanje o upravičenosti namestitve Berishevih otrok v centru za tujce pri Postojni pa komisar navaja, da je takšna namestitev otrok, če so spoštovani njihovi temeljni interesi - pravica do igre in rekreacijskih dejavnosti ter pravica do izobraževanja in družinskega življenja - lahko"skrajni legitimni ukrep za preselitev mladoletnih tretjih državljanov, ki nezakonito bivajo na ozemlju države". Komisija ne more preveriti, ali posamezna članica spoštuje temeljne interese otrok, je še zapisal komisar.

Izbrisani iz Slovenije so sicer na svoj položaj evropske institucije opozorili konec novembra, ko so njihovi predstavniki obiskali Bruselj. Takrat so se sestali s poslanci v Evropskem parlamentu, se udeležili razprave o človekovih pravicah v organizaciji GUE/NGL, sprejel pa jih je tudi Frattini.