Krivic zavrača utemeljitve notranjega ministrstva

Zastopnik družine Berisha Matevž Krivic se ne strinja, da se družino v skladu s t. i. Dublinsko uredbo lahko preda Nemčiji. Kot je povedal, je Slovenija ravno to uredbo grobo kršila.

Objavljeno
02. februar 2007 15.05
Berlin/Ljubljana - Zastopnik družine Berisha Matevž Krivic se ne strinja z ministrstvom za notranje zadeve, da se družino v skladu s t. i. Dublinsko uredbo lahko preda Nemčiji. Kot je povedal, je Slovenija ravno to uredbo grobo kršila. Natančneje se Krivic tu sklicuje na 17. člen uredbe, po katerem je v primeru družine Berisha odgovorna Slovenija in ne Nemčija.

Krivic omenjeni člen uredbe v luči primera Berisha tolmači tako, da če oseba v neki državi - v tem primeru v Sloveniji - vloži prošnjo za azil, pred tem pa je podobno prošnjo že vložila v drugi državi, lahko Slovenija kot "druga" država takoj ali najkasneje v roku treh mesecev zahteva od "prve" države - v primeru Berisha je to Nemčija -, da prosilca vzame nazaj in sama obravnava to prošnjo. Če pa se to v roku treh mesecev ne zgodi, odgovornost za obravnavo te nove prošnje preide na "drugo" državo, torej v tem primeru na Slovenijo, še pojasnjuje Krivic.

Po besedah nekdanjega ustavnega sodnika je torej trditev ministrstva za notranje zadeve v popolnem nasprotju s to določbo uredbe. Ker namreč Slovenija ni ukrepala v prvih treh mesecih od dneva, ko je družina Berisha vložila prošnjo za azil, tako odgovornosti ne more prelagati na Nemčijo.

Krivic je še povedal, da ga je mednarodna nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) obvestila, da je dobila zagotovilo od nemških oblasti, da "dokler se ta problem ne razčisti, družine Berisha ne bodo nikamor deportirali".

Amnesty International obsodila ravnanje Slovenije

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International za Nemčijo je obsodila včerajšnjo nasilno vrnitev družine Berisha v Nemčijo.

Amnesty International Nemčije je namreč v današnji izjavi za javnost dejala, da »obsoja nasilno vrnitev »izbrisanega« Alija Berishe, njegove žene Mahi in Berishevih petih otrok". V Amnesty International dodajajo, da Berishevi zdaj v Nemčiji tvegajo pregon na Kosovo. Organizacija za človekove pravice je še opozorila, da so Berishevi ob pripadnikih romanskih, aškalskih in egiptskih skupnosti lahko izpostavljeni etničnim napadom.

Nemška Amnesty International je v izjavi za javnost hkrati sporočila, da je »zaskrbljena, ker slovenske oblasti leta 1992 »Izbrisanim« niso uredile statusa stalnega prebivališča, da bi slednji veljal retroaktivno (z zakonom za nazaj o.p.) ter namesto tega Berishevo družino deportirale s Slovenije«.

Amnesty International je v sporočilu za javnost povedala, da sicer "neprestano poziva slovenske oblasti, naj dejavno povrnejo status stalno bivajočih vsem, ki so bili prizadeti z izbrisom leta 1992 in jim zagotovijo vse oblike odškodnin, tudi kompenzacijo. Amnesty International bo pozvala nemške oblasti, naj družine Berishe ne premestijo nasilno na Kosovo, kjer lahko tvegajo etnične napade«.

AIS: primer Berisha ponazarja vse težave in težek položaj izbrisanih

Nad prisilno vrnitvijo izbrisanih so zaskrbljeni tudi v Amnesty International Slovenije, ki jih je o včerajšnji prisilni vrnitvi Alije Berishe z družino včeraj obvestil pravni zastopnik družine. Vrnitve družine v Nemčijo kot posledice nedavne odločitve Vrhovnega sodišča RS, v AIS ne morejo komentirati, saj niso seznanjeni z vsebino odločitve vrhovnega sodišča ali njeno obrazložitvijo, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

V AIS so resno zaskrbljeni nad dejstvom, da slovenske oblasti še vedno niso uredile statusa izbrisanih, jim z retroaktivno veljavnostjo povrnile statusa stalnega prebivališča ter jim v tem primeru celo odredile prisilno vrnitev enega izmed izbrisanih z družino. Prisilna vrnitev se je zgodila kljub številnim pozivom slovenskim oblastem, da se ta ne izvede, je še zapisano v sporočilu za javnost. AIS ob tem ponovno poziva slovenske oblasti, da v skladu z odločbami ustavnega sodišča retroaktivno povrnejo status stalnega prebivalca vsem osebam, ki so bile leta 1992 izbrisane, ter naj poskrbijo za popravo storjenih krivic vsem prizadetim, vključno z odškodnino.

V AIS menijo, da primer Berisha posebno jasno ponazarja vse težave in težek položaj izbrisanih. »Namesto da bi država Berishi povrnila nezakonito odvzet status, je poiskala pravno nedorečen položaj izbrisanih v okviru azilnih postopkov. Osebo brez statusa v Sloveniji, ki je bila leta 1992 izbrisana, so prisilno vrnili v Nemčijo, kar kaže na odnos oblasti do problematike izbrisanih in nakazuje nepripravljenost za dokončno razrešitev problematike,« so zapisali v sporočilu za javnost. Berishev položaj v Nemčiji je negotov, in tudi v AIS pa se bojijo, da bi tej romski družini lahko grozil celo izgon na Kosovo, kjer bi bila njihova varnost resno ogrožena. Amnesty International Slovenije primer skrbno spremlja in je v rednem stiku z mednarodnim sekretariatom organizacije v Londonu ter nemško sekcijo v Berlinu, so še sporočili iz nevladne organizacije.

Deportirali so jih iz azilnega doma

Kot je znano, so slovenski policisti v četrtek okoli 6. ure iz azilnega doma v Ljubljani deportirali Alija Berisho, njegovo ženo in njunih pet otrok. Z dvema kombijema so jih odpeljali v Nemčijo, kjer so jih predali nemškim oblastem. Krivic je, čeprav najprej o tem ni bil obveščen, policijskim vozilom sledil do Nemčije.

Ali Berisha, Rom iz kosovskega mesta Peč, je od leta 1985 živel v Mariboru, kjer je imel stalno prebivališče prijavljeno med letoma 1987 ter 1992, ko je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. Slovenske oblasti so ga izgnale v Albanijo, albanske pa so ga vrnile v Slovenijo, od koder je pobegnil v Nemčijo, kjer je zaprosil za azil. Nemške oblasti so zavrnile njegovo prošnjo za azil in ga obvestile, da ga bodo prisilno vrnili na Kosovo. Da bi se izognil deportaciji na Kosovo, se je z družino vrnil v Slovenijo.

27. februarja lani je družina Berisha znova zaprosila za azil v Sloveniji. Novembra so družino iz ljubljanskega azilnega doma policisti odpeljali v Center za tujce v Postojni. Na ministrstvu so tedaj pojasnili, da družina skladno s uredbo ne more biti prosilec za azil v Sloveniji, ker postopke za azil že vodi Nemčija. Zato so izdali t.i. dublinski sklep, da Slovenija ni pristojna za obravnavanje prošenj za azil družine Berisha in da bodo imenovani predani Nemčiji kot odgovorni državi. Na ministrstvu so tedaj še pojasnili, da so z Nemčijo že bili dogovorjeni za vrnitev družine, vendar so jo preložili, ker družine niso našli.