Tiskane izdaje
Krivolov domačinov in tujcev v slovenskih ribolovnih vodah se ne povečuje, a vseeno ostaja težava. Inšpektorica za ribolov samo za zahodni del države na leto dobi do 90 prijav nezakonitega ribolova, ki posameznika lahko stane najmanj 250 evrov. Kazni so precej višje za okoljske škode, kot je bilo uničenje drstišč soške postrvi pri Kobaridu, ki pa bo ostalo brez epiloga.
Ribiški čuvaji v Posočju izpostavljajo tri skupine krivolovcev. »Tujci, ki prihajajo z morja, imajo s seboj opremo, vidijo lepo vodo in pač poskušajo loviti ribe. Gre tudi za peščico domačinov in obiskovalce z Goriškega, ki prihajajo na piknike ob reki in ob tem še lovijo ribe,« je povedal čuvaj Ribiške družine Tolmin Robert Svetičič. V teh primerih je najmanj težav s tujci, pravi, saj da so kooperativni. »Ponavadi jim zaračunamo ribolovno dovolilnico. V veliko primerih določenih stvari ne vedo, čeprav se velikokrat tudi naredijo ne vedne.« Tujcev inšpektorici ne prijavljajo, saj da kaznovanje zunaj države ne deluje. Drugače je s slovenskimi državljani, ki praviloma poleg zasežene ribiške opreme dobijo še prijavo.
Čuvajev dovolj
Globa za prekršek na področju sladkovodnega ribolova je 250 evrov, vendar se prekrški seštevajo. »Če nekdo upleni posebej vredno ribo, bolj kot kazen zaleže odškodninski zahtevek, ki ga poda ribiška družina in znaša desetekratnik ali pa celo petdesetekratnik tržne cene ribe,« pojasnjuje predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) Miroslav Žaberl, ki ocenjuje, da obseg krivolova stagnira ali se celo zmanjšuje. V Sloveniji je več kakor 300 ribiških čuvajev, kar je po mnenju RZS dovolj. Ribiška inšpektorica Barbara Bizjak se strinja, da proti tujcem nimajo pravega ukrepa, medtem ko se število prijav proti domačinom v zadnjih letih povečuje.
»Čuvaji so ugotovili, da se prijava obravnava in da je kršitelj vendarle kaznovan. V zadnjem času je tudi vedno več prijav s področja poseganja v vode, onesnaženja pa so redkejša, kot so bila,« je pojasnila. Ob tem opozarja, da naj bo komunikacija pri posegih v vodo med naročniki in izvajalci pisna. To lahko služi kot dokaz, če gre kaj narobe, kot se je zgodilo v primeru uničenja drstišč soške postrvi na Soči lanskega januarja. Ribiška družina inšpekciji ni mogla dokazati, da je izvajalca opozorila naj ob interventni ureditvi brežine ne posega v strugo reke. Primer je zato padel v vodo.
Tesneje s policisti
Ribiči predlagajo še tesnejše sodelovanje s policijo. »Čuvajem manjkajo določena pooblastila za učinkovito opravljanje nalog, ko naletijo na probleme pri ugotavljanju identitete, ali pri kršiteljih, ki hočejo fizično obračunati s čuvajem. Policija mora tudi preiskati, ali gre za kaznivo dejanje v primerih uničevanja okolja,« pravi Žaberl. Pomočnik komandirja tolminske policijske postaje Boris Zorko ob tem dodaja, da poleg rednega sodelovanja z ribiškimi čuvaji predvsem skrbijo za varnost ob rekah in varovanje premoženja: »Pogosto se pojavljajo premoženjska kazniva dejanja – vlomi v vozila, kar je slabo za ribiški turizem in turizem na splošno.«
