Kriza je še povečala težave v duševnem zdravju

Do zdaj vzpostavili 20 od predvidenih 50 centrov za duševno zdravje, primanjkuje kadra in tudi politične volje.

Objavljeno
08. oktober 2020 06.00
Posodobljeno
08. oktober 2020 06.44
Skrb za duševno zdravje je koristna z več vidikov – duševne motnje so najpogostejši vzrok za invalidske upokojitve in tretji najpogostejši vzrok za bolniške, ki so med najdaljšimi. FOTO: Jure Eržen
Ljubljana – »Duševno zdravje je v času covida-19 močno na preizkušnji ter se glede na raziskave in izkušnje iz preteklih kriz praviloma vedno poslabša. Težave se navadno poslabšajo, hkrati pa se pojavijo nove pri ljudeh, ki jih v normalnih razmerah ne zaznavajo oziroma jih takrat dobro obvladujejo,« opozarja dr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja Mira.»Razmere na področju duševnega zdravja niso rožnate, in to zaznavajo vse mednarodne organizacije. Svetovna zdravstvena organizacija, Združeni narodi, OECD opozarjajo vlade, da je to področje treba enako resno vključevati v strategije ...