Tiskane izdaje
Ljubljana – Izredno neugodna prva polovica tega leta se bo kljub razmeroma boljšim poletnim rezultatom poznala v slovenskem turističnem gospodarstvu. Malo je možnosti, da skupna izguba ne bi še šesto leto zapored zrasla in presegla lanskih 94 milijonov evrov.
Večino te izgube (88 milijonov evrov) je bilo v hotelirstvu. Poleg tega so s 40 milijoni evrov izgube poslovale družbe v igralništvu. Izgube so prinesli tudi športni objekti, na primer žičnice.
Na jutrišnjem slovenskem turističnem forumu, ki se ga bo udeležila tudi premierka Alenka Bratušek, je pričakovati ostro debato. Po strategiji slovenskega turizma, ki je po mnenju direktorja uspešnega GH Uniona Bogdana Lipovška na kup zmetan nabor želja in nerealnih pričakovanj, naj bi letne prihodke s sedanjih dveh milijard evrov povečali na tri. Položaj v slovenskem turizmu je po njegovem mnenju iz leta v leto slabši zaradi zgrešenih pristopov vlad in vztrajanja pri tradicionalni ponudbi, brez temeljnih strukturnih sprememb.
Pri merjenju uspešnosti s finančnimi kazalci kaže leto 2013 najslabšo sliko v zadnjih petih letih. Čeprav se število prihodov tujih turistov ni zmanjšalo, se je zmanjšala njihova poraba, in sicer za 1,9 odstotka, manjše pa je tudi povpraševanje na notranjem trgu.
Negativnega trenda kratkoročno ni več mogoče obrniti
Po katastrofalnem polletju opažajo v slovenskem turizmu tudi v osemmesečju padec prenočitev v zdraviliščih (minus 3,8 odstotka) in ob morju (minus 1,7 odstotka), več prenočitev pa je bilo v gorskem svetu (plus 3,4) in predvsem v Ljubljani (plus 10,9 odstotka). Ob tem se zmanjšuje še zunajpenzionska potrošnja.
Uradni podatki dajejo vse bolj skrb vzbujajočo sliko slovenskega turizma in negativnega trenda kratkoročno ni več mogoče obrniti. Ne le zaradi krize in varčevanja domačega prebivalstva in manjše potrošnje tujih gostov zaradi neugodne strukture - manjši je obisk poslovnih gostov in kongresno-konferenčnega segmenta, temveč tudi zaradi negativnih sporočil, ki jih Evropa in svet redno prejemata o krizi, politikih in delovanju države v Sloveniji, poudarja Bogdan Lipovšek, dolgoletni generalni direktor družbe GH Union, ki je po letošnji vključitvi hotela Lev tretje največje slovensko hotelsko podjetje.
Direktor skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer pravi, da položaj vzbuja skrb. Gostov je manj, pa še trošijo manj, zato se boji, da letošnji rezultati v zdraviliščih, kjer je približno tri desetine vseh turističnih prenočitev, ne bodo boljši od lanskih. Julija in avgusta je bil zaradi vročine povečan obisk na kopališčih, zaradi nekaterih marketinških posegov je bila ponekod večja tudi zunajpenzionska poraba. Za devetmesečje pa ocenjuje, da je bila dodatna poraba zmanjšana, kar je poslovno razlog za skrb, hkrati pa razložljivo, saj se pač pozna kriza na domačem in nekaterih velikih tujih trgih (Italija, Hrvaška).
V tujini smo neprepoznavni
Po uradni statistiki je v osemmesečju največ turistov prišlo iz Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Nizozemske. Po prenočitvah pa so za italijanskimi, nemškimi, avstrijskimi in nizozemskimi gosti že gostje iz Ruske federacije. Ruskih gostov - s povprečno visoko kupno močjo - je bilo doslej v zdraviliščih iz leta v leto od 30 do 40 odstotkov več, letos se je rast ustavila. Tudi zaradi njihovih programov, pojasnjuje Altbauer: ob enakem proračunu je gostov manj, večji pa je nabor storitev, ki so jih deležni.
Prostora za poslovno racionalizacijo v zdraviliških družbah ni več veliko, zlasti ne pri stroških. Pač pa celotno turistično gospodarstvo opozarja na prepolovitev sredstev za promocijo, tako da je trženje omejeno le še na sejme. Če smo bili doslej komaj prepoznavni, smo sedaj neprepoznavni, poudarja Altbauer in dodaja, da je promocija za turistično gospodarstvo naložba, ne strošek.
Za promocijo slovenskega turizma je bilo v državnem proračunu zadnja leta od pet do dobrih šest milijonov evrov, letos je bilo prvotno zagotovljenih le 3,6 milijona, po pritisku gospodarstva pa naj bi bilo na voljo 6,4 milijona evrov. Generalni direktor direktorata za internacionalizacijo in turizem Marjan Hribar pravi, da bo v proračunu 2014 za ta namen 5,8 milijona evrov in v letu zatem 6,2 milijona.
Ljubljanski hotelirji pred zlomom?
Poleg zmanjšanja sredstev za promocijo je bil zadnji udarec dvig dedeveja. Ta bo slovenskemu turizmu povzročil nekaj milijonov evrov višji strošek, ki ga zaradi podpisanih pogodb ni bilo moč kompenzirati, pravi Bogdan Lipovšek. V podobnem stanju so v Franciji, na Hrvaškem in v Črni gori DDV za turizem zmanjšali in dosegli izjemne finančne učinke in pozitiven vpliv predvsem na zaposlovanje mladih. Na Hrvaškem so ob dvigu splošne davčne stopnje z 22 na 25 odstotkov davek v turizmu zmanjšali na 10 odstotkov. Kljub manjšemu obisku so nato ob davčnih blagajnah povečali priliv od turizma v državni proračun.
Ljubljana se v primerjavi s svojimi najbližjimi tekmeci - Zagrebom, Bratislavo ali Gradcem - razvija prepočasi, k čemur prispevajo tudi letalske povezave, ki so za slovenski turizem ena največjih ovir za optimalnejši razvoj panoge, navaja Lipovšek. V turizmu je bilo lani v Ljubljani za 3,3 odstotka več podjetij, a so ustvarila za 3,6 odstotka manj prihodkov, dobiček pa je bil za 93,4 odstotka manjši kot leto prej. Ljubljanski hotelirji so leto 2012 prvič končali z minusom: leta 2011 so ustvarili dva milijona dobička, lani 900 tisočakov izgube. Ob tem, da je imel GH Union obe leti več kot milijon evrov dobička, predlanskim 1,14 in lani 1,17 milijona. V letošnjem polletju je znašal dobiček družbe GH Union 178.695 evrov, v Skupini GH Union - po polletnem poročilu - 162.439 evrov, v lanskem prvem šestmesečju pa 531.301 evrov.
Izjemna rast števila namestitvenih zmogljivosti, slabšanje letalskih in drugih prometnih povezav, padec potrošnje gostov, upočasnitev rasti števila gostov in nazadovanje Ljubljane v primerjavi s konkurenčnimi mesti so pripeljali skoraj do zloma ljubljanskega hotelirskega trga, trdi Lipovšek.
