Tiskane izdaje
Že zdaj jih več tisoč čaka na pregled, preiskavo ali sprejem v bolnišnico. A zdravstvena blagajna bo bolnišnicam in vsem drugim izvajalcem letos nakazala manj denarja, da bo ohranila svoj račun na ničli. Njen generalni direktor Samo Fakin in minister Miklavčič sta pozvala tudi vse zdravnike v osnovnem zdravstvu, naj pišejo manj napotnic, manj receptov in manj bolniškega dopusta. Od tega ukrepa pričakujeta veliko.
Seveda je pri naštetem in tudi v bolnišnicah možno kaj prihraniti. Navsezadnje so ravno v zadnjem času skokovito porasle bolniške zaradi stečajev podjetij; zdravniki pač pomagajo ljudem, mladim materam in družinam preživeti. Ko torej govorijo delodajalci o nujnem zmanjšanju bolniške odsotnosti, naj najprej premislijo o sebi, o ravnanju kapitalistov, ki hočejo iztisniti iz ljudi zadnje kaplje moči za lastni dobiček. Pričakovati skrajšanje čakalnih vrst in druge večje prihranke na račun dela zdravnikov v osnovnem zdravstvu je utopično.
Kako torej privarčevati? Najprej, do velikih težav v zdravstvu ni prišlo zaradi recesije, ampak zaradi (pre)velikega dviga plač, ki ga je odobrila prejšnja vlada. Več kot 300 dodatnih milijonov bo treba najti zanje v letošnjem (in nato v vsakem prihodnjem) letu, gospodarska kriza pa bo k temu »doprinesla« vsak mesec še milijon. Povezovati torej recesijo z veliko krizo v zdravstveni blagajni, je nekorektno. Je pa res, da kriza v blagajni kljub temu je. In če je kriza v zdravstveni blagajni, je tudi v bolnišnicah.
Kako bodo varčevale bolnišnice? Četudi zdravstvena oblast zatrjuje, da ne na bolnikih, zdravniki v bolnišnicah že dobivajo napotke, da morajo zmanjšati programe (torej operacije, preiskave), da morajo vgrajevati cenejše materiale in varčevati pri zdravilih. Klinični center, denimo, pripravlja poleg tega krizni načrt za sprejem le nujnih bolnikov. To pomeni, da bodo ostali vsi, ki niso življenjsko ogroženi, pred vrati. V enakem položaju so vse bolnišnice, kar ne prinaša le podaljšanja čakalnih vrst, ampak bo povzročilo poslabšanje zdravja prebivalstva in s tem manjšo zmožnost za delo. Četudi tega rigoroznega ukrepa ne bo treba uporabiti, se bodo čakalne dobe zaradi manj denarja podaljšale, dejanske pravice torej zmanjšale.
Vsako krizo poskuša kapital razrešiti z zmanjšanjem zapisanih pravic ljudem. Tudi naši gospodarstveniki so že začeli na veliko govoriti o tem in politiki jim pritrjujejo. Naši politiki ne razmišljajo o prerazporeditvi denarja iz splošnega proračuna za zdravstvene potrebe ljudi. Niti pomislijo ne, da je zaradi ohranitve zdravja ljudi morda pravi trenutek za odpoved patrij ali kakega drugega velikega nepotrebnega izdatka. Niti besedice še ni bilo o tem, da bi sprejeli interventni zakon, s katerim bi denar, ki ga plačujemo za dopolnilna zavarovanja, namenili res zdravljenju, ne pa dobičkom in nedosegljivim rezervam. O vrnitvi davka na dobiček v zdravstvu, s katerim je država zaplenila bolnikom kakšnih 15 milijonov evrov, tudi ne. Vse to politiki lahko uredijo.
A naši politiki (sedanji in prejšnji) mogoče preveč poslušajo nasvete iz tujine in se prepirajo zaradi njih. Bolje bi bilo, da bi se večkrat postavili na stran državljanov.
Iz sobotne izdaje Dela.
