Tiskane izdaje
Ljubljana - Novih dohodninskih razredov za čiste dohodke nad 30.500 evri ne bo, je po zasedanju vlade povedal finančni minister Franc Križanič. Tako pomembne spremembe je po njegovih besedah mogoče opisati kot strukturne, takšnih pa vlada tako priložnostno ne namerava izpeljati.
Nekaj popravkov v dohodninskem zakonu bo vlada opravila in z njimi izboljšala davčni položaj nekaterih skupin zavezancev. Drugače pa je vladna predstavnica za obveščanje javnosti Veronika Stabej ministru Križaniču včeraj na novinarski konferenci odmerila prav malo časa in je moral kar hitro prepustiti govorniški oder ministru Zalarju, češ da se tudi predsedniku vlade Borutu Pahorju mudi pred novinarje, ker ga še čaka delo.
Minister preveč govori
Borut Pahor se je s finančnim ministrom resno pogovoril že v ponedeljek, takoj po tiskovni konferenci, na kateri je Križanič napovedal še en dohodninski razred. »Franci Križanič dela bolje, kot govori. Kot minister za finance govori preveč in premalo disciplinirano,« je svojega ministra včeraj ocenil Pahor. In še: »Je pošten, iskren, ima pa to napako, da pove, kaj misli, in se glede tega verjetno ne bo nikoli spremenil«.
Pahor o zamenjavi ministra ne razmišlja, saj je Križanič »predan svojemu delu, sposoben in si prizadeva reševati probleme«. Pahor želi, da bi »opravil eno najtežjih nalog«, torej »pod streho popeljal proračun za leti 2010 in 2011«. Predsednik vlade namreč pričakuje zahtevno politično jesen v socialnem, gospodarskem in političnem smislu. Napovedal je, da se bo vlada v prihodnjih devetih mesecih s svojimi ukrepi bolj osredotočila na povečanje konkurenčnosti. Pri tem pa Pahor ni prepričan o politični podpori parlamentarne večine; upa pa, da bo vlada v državnem zboru »naletela na razumevanje«.
Premier Pahor je še povedal, da likvidnost ostaja največji problem slovenskega gospodarstva in da »se pogovarjamo o novih ukrepih, ki bi to rešili«.
»Simpatične« razlike?
Na seji vlade je večina ministrov nasprotovala Križaničevemu predlogu o novih davčnih razredih. »Strinjali smo se, da takšen predlog ne bi bil razvojno naravnan, ker je delo z vsemi davki in prispevki v Sloveniji že tako nadpovprečno obremenjeno. Obstajala bi nevarnost odliva znanja v tujino, nekateri sloji bi zmanjšali delovno aktivnost ali se umaknili v sivo ekonomijo. Država bi lahko na koncu pobrala celo manj davčnih prihodkov,« je povedal minister Matej Lahovnik.
»Verjetno je minister Križanič sam videl, da je včasih boljše, da ne hiti, ker so spremembe davčne zakonodaje strokovno in politično občutljivo vprašanje. V koaliciji so stranke, ki imajo različne poglede o teh vprašanjih, in prav bi bilo, da bi jih uskladili, preden pridejo v javnost,« pa je dodala ministrica Katarina Kresal.
Ministri so sicer vsi po vrsti prizanesljivi do še enega v vrsti lapsusov finančnega ministra. »Po svoje je lahko tudi simpatično, da imamo različna mnenja in lahko javnost vidi, da razmišljamo vsak s svojo glavo,« je menil Lahovnik. Ministrica Kresalova pa: »Težko dajem oceno njegove osebnosti, očitno pa rad deli z javnostjo to, kar dela«.
Odgovora na vprašanje, kje bo vlada dobila denar za pokrivanje luknje v državni blagajni, pa včeraj ministri niso dali. Vsi po vrsti so omenjali »druge davčne vire«, zlasti dodatno obdavčenje premoženja, luksuza in nepremičnin, minister Gregor Golobič pa tudi »onesnaževanje okolja«.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
