Tiskane izdaje
Ljubljana – Državno pravobranilstvo je leta 2011 prejelo 18 novih denacionalizacijskih zadev, tako jih je skupaj obravnavalo 308. Zaključenih je bilo 73, kar je pol manj kakor leto prej. Nerešenih je ostalo 235 zadev, med njimi nekateri večji zahtevki.
Še vedno ni zaključen zahtevek Družbe hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega oziroma sester usmiljenk, ki v denacionalizacijskem postopku od države zahtevajo vrnitev številnih ljubljanskih nepremičnin v naravi.
Družba v kompleksu Poljane zahteva vrnitev stavbe Srednje upravno-administrativne šole in objekt Dijaškega doma Ivana Cankarja, v kompleksu Tabor pa stavbo, v kateri je Dijaški dom Tabor, in stavbe ministrstva za notranje zadeve, poleg tega še stavbe Ginekološke klinike (Leonišče) in Veterinarske klinike.
Država je kot ustanoviteljica teh javnih zavodov v postopku ugovarjala vračilu v naravi, ker gre za komplekse in ker nepremičnin ni mogoče nadomestiti z drugimi nepremičninami.
Upravna enota Ljubljana je ugovoru ugodila in konec leta 2009 zavrnila zahtevo za vračilo v naravi. Proti takšni odločitvi sta se pritožili Slovenska odškodninska družba (Sod), ki bi morala izplačati odškodnino, in Družba sester usmiljenk.
Ministrstvo za okolje in prostor je februarja lani pritožbama ugodilo in vrnilo zadevo v nov postopek in novo odločanje. V ponovnem postopku je UE Ljubljana zahtevo upravičene stranke v celoti zavrnila, Sod in Družba sester usmiljenk pa sta zoper to odločitev ponovno vložila pritožbo.
Ministrstvo za kulturo mora odločiti še o vrnitvi treh nepremičnin v zvezi z denacionalizacijo gradu Kostanjevica s samostanom in galerijo na prostem.
Nadškofiji v Ljubljani je bila doslej že izplačana odškodnina okoli 2,4 milijona evrov za ožji samostansko-grajski kompleks skupaj s parcelami, na katerih je postavljena zbirka forma vive, in za kmetijska zemljišča na vplivnem območju, ki so varovana tudi kot arheološko najdišče.
Samostan Bistra je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, zato je ministrstvo za kulturo izdalo več delnih odločb, s katerimi je upravičencu v naravi vrnilo parcele, ki so zunaj ograjenega grajskega kompleksa, odškodnina pa je bila izplačana za samo stavbo. Ni pa še odločeno o zadnji delni odločbi, s katero se lastniku vračajo tri parcele.
Tudi Cekinov grad še ni bil vrnjen, saj država nasprotuje zahtevku za njegovo vrnitev v naravi, ker je namenjen za opravljanje dejavnosti s področja kulture in bi bila z vrnitvijo zelo okrnjena možnost za opravljanje te dejavnosti. Nadomestitev prostorov pa bi bila povezana z nesorazmernimi stroški.
