Križev pot terana od Krasa do Luxembourga

V sredo nestrpno pričakovana sodba, ali je Hrvaška upravičena do rabe imena teran za sorto trte.

Objavljeno
07. september 2020 09.51
Posodobljeno
07. september 2020 10.44
Teran na Krasu je pridelan v posebnih razmerah, kakršnih v hrvaški Istri ni. FOTO: Leon Vidic/Delo
Bruselj – Prelomna točka v pravdi za teran s Krasa bo na prvostopenjskem splošnem sodišču EU v Luxembourgu v sredo, ko bo objavljena odločitev, ali je podeljena izjema za Hrvaško iz leta 2017 skladna z evropskim pravnim redom.

Slovenija je temu oporekala in izpodbijala odločitev evropske komisije, da Hrvaški dovoli uporabo imena teran kot sorte vinske trte za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra. Pogoj iz razvpitega bruseljskega delegiranega akta je, da je na etiketi steklenice ime trte teran zapisano z manjšimi črkami kot ime vina. Kakor so v evropski komisiji ves čas ponavljali – v ključnih letih je bil za zadevo pristojen tedanji kmetijski komisar Phil Hogan –, teran ostaja zaščiteno slovensko vino in tega imena na trgu EU ne sme uporabljati nihče drug.


Izjeme tudi za Slovenijo


Z delegiranim aktom so, kot v preteklosti v več drugih primerih, le naredili – izjemo. V evropski komisiji se sklicujejo na pristojnost iz uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov. Skladno z njo lahko naredijo izjemo od prepovedi uporabe zaščitene označbe, kot je vino teran, za ime vinske trte, tako da upoštevajo obstoječo prakso označevanja. Tradicionalna uporaba imena teran kot sorte vinske trte za prodajo vina je po razlagah Bruslja ob hrvaškem vstopu v EU – obstajala. Tudi Slovenija da je dobivala takšne izjeme, denimo za modro frankinjo.

image
Phil Hogan FOTO: Kenzo Tribouillard/Afp
Slovenija je v postopku očitala evropski komisiji, da je s sprejetjem delegiranega akta prekoračila svoje pristojnosti. Zagreb da bi takšno izjemo lahko dobil zgolj v okviru pristopnega procesa. Z navedbami, da je Hrvaška zaprosila za izjemo že pred vstopom, ni bila seznanjena. Evropska komisija naj bi bila posegla v premoženjske pravice vinarjev in delovala retroaktivno. Slovenija je opozarjala, da uredba, na katero se sklicuje komisija, velja šele od 1. januarja 2014, Bruselj pa ureja vprašanje za pol leta nazaj, od 1. julija 2013, ko je Hrvaška postala članica.


Res politično ozadje?


Zavračala je tudi zamisli o skupni zaščiti, saj da je teran na Krasu pridelan v posebnih razmerah, kakršnih v hrvaški Istri ni. V slovenski politiki, tudi pri tedanjem kmetijskem ministru Dejanu Židanu, so bile razširjene »teorije«, po katerih je bila v ozadju bližina komisarja Hogana in hrvaške vlade v okviru politične družine Evropske ljudske stranke (EPP). Javna obravnava zadeve decembra je potekala v znamenju razprav o postopkih, ki so pripeljali do izjem za Hrvaško. Naloga sodišča je presoditi, ali pravilo o upoštevanju obstoječe prakse zadošča za hrvaško izjemo glede terana.

V postopku je mogoča še pritožba na Sodišče EU.