Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenski raziskovalci so dokazali, da ris lovi predvsem fizično šibkejši plen, njegovo vlogo v naravni selekciji srnjadi in druge divjadi pa bi človek težko nadomestil.
»Dileme, ali je ris selektor ali lovi naključno, ni več,« je za Delo pojasnil Miha Krofel, ki je v skupini raziskovalcev Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani zadnjih deset let intenzivno proučeval navade risov v Sloveniji.
Podobno kot volk je tudi ris teritorialna žival
»Pokazali smo, da so bile nekatere domneve o vplivu risa na srnjad precenjene. Imamo zelo trdne podatke, da posamezen ris upleni le osem odstotkov srn znotraj svojega teritorija na leto, kar je približno petkrat manj kot znaša odstrel, poleg tega pa je delež shirane srnjadi v risovem plenu približno enkrat večji, kot ta delež znaša med odstreljenimi živalmi. To pomeni, da človek risa v njegovi vlogi pri naravni selekciji težko nadomesti in da je risovo plenjenje trajnostno,« pojasnjuje Miha Krofel.
Podobno kot volk je tudi ris teritorialna žival, samec in samica na svojem teritoriju ne tolerirata drugega samca in samice, zato ima tudi populacija risa sposobnost samoregulacije, »oziroma jih na nekem območju ne more biti preveč,« pravi Krofel.
Ris se vrača hranit v povprečju štiri dni
Raziskovalci so spremljali risovo gibanje po sledeh v snegu in z GPS telemetrijo, analizirali so ostanke plena in iztrebkov ter s pomočjo avtomatskih video kamer opazovali dogajanje ob ostankih uplenjenih parkljarjev. Plen slovenskih risov so še polhi in drugi glodavci, jelenjad, gamsi, zajci in lisice.
K svojemu plenu, na primer srni, se ris vrača hranit v povprečju štiri dni, za ujetje naslednjega plena pa potrebuje v povprečju še tri dni. Čeprav risi ujamejo tudi zdrave živali, pa so z analizo vsebnosti maščevja v kostnem mozgu srnjadi (bolna ga ima manj) ugotovili, da lovijo predvsem živali v slabši fizični kondiciji, s tem pa preprečujejo tudi širjenje bolezni in parazitov.
Izumrtje risa bi bila velika izguba
»Žival, ki ima na primer v grlu parazita nosnega zolja, težje diha, zaradi tega težje teče. Ris mora za to, da ujame kos plena, v povprečju poskusiti petkrat. Večina lovov se konča neuspešno. Precej večja verjetnost, da jo ujame, je, če je z njo kaj narobe. S takšnim selektivnim lovom ris ohranja populacijo srnjadi v boljšem zdravstvenem stanju, saj preprečuje širjenje bolezni in zajedavcev. Avtorji raziskave poudarjajo, da je tudi v interesu srn, da jih risi lovijo, saj je zaradi tega njihova populacija bolj zdrava in se obnaša bolj naravno. In prav zato bi bilo ponovno izumrtje risa velika izguba za naše gozdove,« ocenjuje Miha Krofel.
