Krovni romski zakon pripravljen za obravnavo v DZ

Ljubljana - Krovni zakon o romski skupnosti je pripravljen za obravnavo na marčevski seji DZ, saj ga je danes pripravil in dopolnil matični odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Zakon med poslanskimi skupinami uživa dokaj široko soglasje, čeprav je bilo tudi danes slišati očitke, da bi lahko romsko problematiko uredili tudi v področnih zakonih, ter bojazni, da bo zakon povzročil segregacijo med skupinami Romov.

Zakon določa posebne pravice do organiziranosti Romov

Zakon je uvodoma predstavil direktor vladnega urada na narodnosti Stanko Baluh. Glede na to, da 65. člen ustave pravi, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon, je temeljni cilj zakona celovita ureditev položaja etnične manjšine. Zakon o romski skupnosti določa predvsem posebne pravice do organiziranosti Romov na državni in lokalni ravni ter financiranje te organiziranosti. Zakon naj bi posegel tudi na področje izboljšanja bivalnih razmer v romskih naseljih, zaposlovanja ter vzgoje in izobraževanja.

Različna mnenja predstavnikov romske skupnosti

Že v torek je zakon kot zainteresirano delovno telo obravnavala komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Kot je danes poslancem pojasnila njena predsednica Majda Potrata (SD), je bilo v razpravi slišati različna mnenja zlasti s strani predstavnikov romske skupnosti, saj novoustanovljena Zveza romske skupnosti meni, da bi morali predlog umakniti, saj naj bi šlo za vsiljevanje zakona nekaterim Romom.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je po drugi strani naštel več razlogov za podporo zakonu. Glede na aktualne razmere, nestrpnosti do Romov in preseljevanje romskih družin, so v zvezi Romov še bolj prepričani, da potrebujejo zakon za zaščito svojih pravic. Po Horvatovih besedah ni prav, da je romska skupnost mesto za politično tekmo in medsebojno obračunavanje. Kaj bo z romsko skupnostjo, če krovnega zakona ne bo, se je vprašal predsednik romske zveze.

Poslanska mnenja so se kresala glede sveta romske skupnosti

Zakon med drugim predvideva ustanovitev sveta romske skupnosti, ki ga bo sestavljalo 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti.

Takšna sestava se je nekaterim poslancem zdela sporna. Pavel Gantar (NP) je denimo opozoril, da bi morala biti organizacija romske skupnosti avtonomna odločitev skupnosti same. Tudi sicer se mu krovni zakon ne zdi primeren, saj bi lahko v določenih pogojih proizvedel neke vrsto segregacijo med samimi Romi. Njegova poslanska kolegica Majda Širca pa je predlagala, da bi člane sveta imenovala vlada na predlog društev in zvez Romov.

Večina poslancev je po drugi strani pritrdila stališču vlade in Zveze Romov Slovenije. Eva Irgl (SDS) je tako opozorila, da so imeli pri nastanku zakona možnost sodelovati tudi dolenjski in belokranjski Romi. Jožef Školč (LDS) pa bi položaj zveze Romov utrdil, saj je bila prva, ki je resno pristopila k reševanju tega vprašanja.

Državni zbor je zakon z nekaterimi dopolnili podprl

Poslanke in poslanci so zakon popravili z nekaterimi dopolnili. Tako so v zakon zapisali, da za usklajeno uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti vlada sprejme program ukrepov v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in tudi svetom romske skupnosti. Niso pa potrdili predloga Školča (LDS), da bi vlada namesto programa ukrepov pripravila in v državni zbor posredovala nacionalni program ukrepov.

Medtem ko so člani odbora s sprejetimi dopolnili sledili nekaterim pripombam zakonodajno-pravne službe, pa ostaja nekaj pripomb, ki jih poslanci niso upoštevali. V ZPS so denimo pogrešali merila pripadnosti romski skupnosti. Dejanska pripadnost neki skupnosti namreč ni le stvar posameznikove volje, ampak ima tudi skupnost pravico odločiti, koga šteje za svojega pripadnika. Pripadnost skupnosti namreč lahko izrazi vsak, za uživanje posebnih pravic pa bi morala biti postavljena zakonska pravila.