Krščanski svet praznuje božič

Ljubljana/Maribor/Koper/Celje/Murska Sobota/Novo mesto - V krščanskem svetu 25. decembra praznujejo božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva ter najbolj priljubljen med ljudmi. Božič v krščanstvu pomeni malega Jezusa (otroka); na ta dan se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka.

Po slovenskih cerkvah potekale polnočnice

Slovenski škofje so na sveti večer v stolnih in nekaterih drugih cerkvah darovali slovesne maše. V skladu s prastarim običajem so na sveti večer v mnogih slovenskih krajih tudi pokropili in s kadilom pokadili domačo hišo, med kropljenjem pa molili rožni venec ali peli božične pesmi. Vrh praznovanja svete noči pa je bila polnočna maša ali polnočnica.

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je na sveti večer v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani daroval slovesno polnočno mašo. Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger pa je praznično sveto mašo daroval v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika.

Celjski škof Anton Stres je na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v celjski stolnici sv. Daniela. Koprski škof Metod Pirih je na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Murskosoboški škof Marjan Turnšek je na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Novomeški škof Andrej Glavan je polnočno sveto mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu.

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je danes ob 16. uri maševal v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger ob 10. uri v mariborski stolnici, koprski škof Metod Pirih ob 10. uri v koprski stolnici in ob 16. uri v Domu upokojencev v Kopru, celjski škof Anton Stres ob 8. uri v celjski stolnici, murskosoboški škof Marjan Turnšek ob 10. uri v murskosoboški stolnici in novomeški škof Andrej Glavan ob 10.30 v novomeški stolnici.

Božič: običaji in verovanja

Božič v krščanstvu pomeni malega Jezusa (otroka, tudi malega Boga); na ta dan se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.
Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Okrog leta 200 so božič praznovali 20. maja, kasneje, ko so se kristjani začeli zanimati za datum njegovega rojstva, pa so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko se je Jezus prvič pokazal. Tako je imela cerkvena občina v Rimu 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336, leta 354 pa je bilo po ohranjenih podatkih praznovanje božiča ustaljeno.

Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja: v večini katoliških in protestantskih dežel namreč božiček na sveti večer, 24. decembra, še vedno nosi darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije.

Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev.