Tiskane izdaje
»Ponedeljek ne bo navaden dan. Zgodilo se bo, kar se je še malo pred tem zdelo nedojemljivo težko dosegljivo,« je predsednik republike Borut Pahor povedal pred žalno slovesnostjo in verskim obredom, ki ga bo pred Barbara rovom v Hudi jami vodil celjski škof Stanislav Lipovšek.
Z žalno slovesnostjo, na katero bo predsednik republike danes prišel z ministrico za delo, družino in socialne zadeve Anjo Kopač Mrak, se bo začel prevoz prvih trupel, ki so bila izkopana že pred sedmimi leti, v Maribor.
Prvo krsto bodo z mrliškim vozilom danes tudi že prepeljali v mrliško vežico v spominski park Dobrava.
Na Dobravi bodo konec meseca pogrebne slovesnosti in pokop, ki se ga bodo po septembrskem dogovoru med predsednikom republike Pahorjem in ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom udeležili najvišji državni in cerkveni dostojanstveniki.
Pred prevozom trupel v Maribor bo odvzet genetski material za morebitne poznejše identifikacije umrlih.
»Uspelo nam je, ker gre za pravično stvar, za dostojanstvo človeka in vse naše družbe. Dozorevamo. Čeprav se zdi, da gre za preteklost, gre v resnici zelo za našo prihodnost. Boljšo prihodnost. Skupno prihodnost,« je pred začetkom obredov za dostojni pokop po vojni pomorjenih v Hudi jami sporočil predsednik republike.
V Maribor bo še ta mesec prepeljanih in tam pokopanih malo manj kot 800 trupel, ki so že več let v začasni kostnici v rudniku. Po načrtu države bodo do konca prihodnjega leta vsi posmrtni ostanki iz Hude jame izkopani in dostojno pokopani. Izvedbo vseh postopkov za izkop trupel in pokop v Mariboru vodi ministrstvo za delo.
»Zgodil bi se zločin, če bi pozabili na žrtve«
Celjski škof Stanislav Lipovšek pa je že včeraj daroval mašo na tradicionalni spominski slovesnosti, ki jo v Spominskem parku Teharje pripravljata Nova slovenska zaveza in župnija Teharje. Poudaril je pomen spominjanja in hkrati opozoril na nujnost zgodovinskih raziskav.
»Zločin bi se zgodil, če bi pozabili na žrtve in ne storili vsega, kar je v naši moči, da se na tem in na še več kot 600 drugih znanih in neznanih moriščih po naši domovini izvrši človeško-civilizacijski in tudi krščanski proces, ki je v tem, da bodo vse žrtve povojnih pobojev dobile svoje ime in svoj grob,« je dejal Lipovšek in dodal, da je za slovensko prihodnost treba opraviti zgodovinske raziskave o vzrokih in razlogih za medvojno in povojno nasilje.
Govornik na slovesnosti je bil predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, ki je pred začetkom prenosa posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame dejal, da so bili načrti sicer drugačni, vendar žrtve in njihovi svojci ne morejo čakati na ureditev grobnice na Teharjah. Na ta problem je opozoril tudi Lipovšek, ki je dejal, da predstavniki Cerkve niso zadovoljni s sedanjim načrtom pokopa žrtev in urejanja grobišč, da pa bodo z dogovorom uredili še nerešena vprašanja.
Sušnik je v govoru še poudaril, da so zbrani žrtve komunistične revolucije: »Opredeljuje nas zgražanje, da po popolnem propadu komunizma, naš narod ne čuti potrebe, da bi storjen zločin priznal, revolucijo obsodil in obžaloval. Opredeljuje nas upanje, da naše slovesnosti in prizadevanja odpirajo oči našemu narodu, da spozna krivico, ki jo trpimo in jo ustrezno popravi.«
Na Teharjah so Nemci med drugo svetovno vojno zgradili taborišče, ki je bilo po koncu vojne krajši čas opuščeno. Že konec maja 1945 je takratna oblast vanj namestila domobrance in nekatere civiliste, tja so pripeljali Rupnikov bataljon in junija še okoli 3000 domobrancev. Večino so usmrtili brez sojenja.
