Tiskane izdaje
Za potrebe gozdarstva so cesto čez Vršič začeli graditi že maja 1909, pred tem je tam čez vodila le steza. Takrat in tudi med 1. svetovno vojno so prelaz imenovali »Mojstrovka Pass«. Ko je leta 1915 Italija napovedala vojno Avstriji, se je avstrijska vojska odločila čez Vršič narediti gorsko cesto, saj so imeli težave z oskrbovanjem soškega zaledja. Ker jih je pestilo pomanjkanje delovne sile, so v Kranjsko Goro in okolico za ta namen pripeljali okrog 10.000 ruskih ujetnikov, ki so nato opravljali različna gradbena in zemeljska dela.
Ruski ujetniki so v zimi leta 1916 v ekstremnih razmerah ob močnem sneženju in snežnih zametih gradili cesto čez Vršič, avstrijski stražarji pa so očitno podcenjevali moč narave in se tako niso zmenili za napovedi plazov izpod Mojstrovke in Robičja.
Ujetniki so bili razdeljeni na posamezne oddelke po 25 mož, stražil jih je avstrijski nadzornik, ki je za pomoč pri prevajanju imel tolmača, največkrat Juda.
Cesta, ki so jo poimenovali po nadvojvodi Evgenu, je bila prevozna konec leta 1915, ujetniki pa so čez zimo postavljali protiplazne lesene stebre za zaščito ceste.
Natančno število žrtev ni znano
Takrat, po vsej verjetnosti je bilo to okrog 8. marca, se je zgodila največja gorska nesreča v naših krajih. Silovit plaz je pod seboj pokopal okrog 300 ruskih vojnih ujetnikov in sedem avstrijskih stražarjev. Natančnega števila žrtev niso nikoli ugotovili. Zaradi vojne so bili namreč podatki o žrtvah strogo varovani. Po poročanju je plaz udaril v protilavinske strehe, jih popolnoma razdejal in pot nadaljeval čez naselje ruskih ujetnikov. Uničil je še 20-metrski spomenik nadvojvodi Evgenu in za 15 stopinj nagnil Tičarjev dom. Čez nekaj dni je po navedbah virov drugi plaz povzročil še večjo škodo. Kakšno razdejanje in opustošenje je plaz pustil za seboj, so ugotovili šele spomladi, ko se je sneg začel taliti.
Na tragični dogodek (po različnih navedbah je bilo žrtev med 8000 in 10.000, bodisi zaradi izčrpanosti, mraza ali nesreč) spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so posmrtne ostanke prenesli leta 1937. Že poleti 1916 so preživeli ruski ujetniki postavili spominsko pravoslavno kapelico, kjer vsako leto poteka slovesna spominska maša, ki jo organizira Društvo Slovenija Rusija.
»Ruska kapelica zbližuje najbolj vzhodni in najbolj zahodni slovanski narod. Postala je velik simbol in zaradi skrbi za kapelico nas Rusi cenijo,« je na letošnji slovesnosti dejal prvi mož Rika Janez Škrabec.
Kapelico so popolnoma obnovili leta 2005, prav tako so uredili spominski park umrlim pri gradnji ceste.
Cesta s kranjskogorske strani se danes imenuje Ruska cesta.
