Tiskane izdaje
Trbovlje - V torek zjutraj se je Trboveljčan Andrej Kukenberg že šestdesetič letos povzpel na 1122 metrov visoko Mrzlico - hrib med Savinjsko dolino in Trbovljami. Osebni rekord je postavil leta 2013, s 664 vzponi; lani, v prestopnem letu, jih je uradno zabeležil 366, neuradno pa še nekaj več. A v tej »norosti«, ki ga vsak dan vleče iz doline, kakor pravi, ni sam.
Na obeh straneh Mrzlice je »norih« vsaj sedemdeset ljudi, ki jih združuje ljubezen do »čudnega hriba«. Klub ljubiteljev Mrzlice obstaja že dobri dve desetletji, skupaj pa so se njegovi člani na vrhu lani požigosali 5517-krat. V povprečju se je vsak od njih na Mrzlico podal 79-krat, a nesporni rekorder prihaja iz Trbovelj. Andrej Kukenberg si je z rekordnim številom vzponov prislužil naziv klubskega starešine. Pri njem vztraja že štiri leta.
Urbana legenda Mrzlici pripisuje nadpovprečno naravno sevanje. Morda pa je to skrivnost, ki vleče tja gor Savinjčane in Zasavce.
Kukenberg je v hribe začel zahajati pred desetimi leti, ko so ga v cementarni poslali na čakanje. Nekaj je bilo treba početi, da bi pozabil na bolečine v križu, ki mu jih je pustila služba, pravi. Najprej je pristal na Planini - vrhu nasproti Mrzlice. »Dolgočasna pot, slaba postrežba, dva psa, ki sta me vsako jutro nadrla, in nikjer žive duše,« se spominja. To je bilo dovolj, da je sklenil pogledati še na drugi, čeprav višji hrib. Z avtom do naselja vikendov, potem pa samo navzgor.
Mrzlica ga je osvojila, sončni vzhodi in zahodi očarali. Z Mrzlice je celo pogled na paro iz dimnika šoštanjske elektrarne lep. Doslej mu še noben snežni zamet, nobena pripeka in ne leden dež, niti sunki vetra, ki so mu v enem dnevu uničili dva dežnika, niso preprečili, da bi zjutraj krenil gor. Starta okrog pete ure zjutraj. Najhitreje je bil na vrhu v 32 minutah, največkrat v enem dnevu pa - trikrat.
Bolečine v križu so ga minile, občasno jih zamenja oteklo koleno. A še to le v dolini. Mrzlica, pravi Kukenberg, vse pozdravi.
