Kulturni dom v Črnomlju je nacionalna sramota

Vlažen objekt v Črnomlju, v katerem s stropa padajo deske, bi država rada predala v last in posest občin.

Objavljeno
19. januar 2014 17.29
Posodobljeno
20. januar 2014 05.00
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Črnomelj, Ljubljana – Čeprav je črnomaljski kulturni dom družbeno in kulturno središče tega dela Bela krajine, objekt že več let neusmiljeno propada, saj kulturno ministrstvo, čeprav je njegov lastnik, za obnovo in redno vzdrževanje doslej ni prispevalo še niti centa. Država bi prostore najraje prenesla v last občine, ta pa se tega brani.

Belokrajnski hram kulture navzven sicer kaže urejeno podobo, a je vse prej kot tak. Severni del stavbe denimo ni zaščiten pred vdorom vode, saj že ob malce močnejši nevihti po stenah kaplja, posledice vlage pa so dobro vidne v pritličnih in kletnih prostorih. Dvorana je nevarna za obiskovalce in tudi za nastopajoče; prejšnji mesec se je kar med predstavo s stropa odtrgala deska in zgrmela na oder. K sreči ni bil nihče poškodovan.

Objekt, v katerem bodo prihodnji mesec slovesno zaznamovali 70. obletnico prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V njem ima sedež Zavod za izobraževanje in kulturo (ZIK), ki zadnjih dvanajst let redno obvešča kulturno ministrstvo in občino, da je treba z objektom nekaj storiti, a neuspešno.

Na preži že tudi inšpekcija

Kakor je za Delo povedala direktorica ZIK Nada Žagar, si v javnem zavodu zelo želijo urediti premoženjskopravne odnose z državo, saj bi se le tako lahko potegovali za evropska finančna sredstva, s katerimi bi obnovili objekt in tehnično opremili dvorano, a se vse začne in konča pri lastništvu. ZIK nima podpisane pogodbe z lastnikom niti za upravljanje.

Za nameček pa jim republiški inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami že tri leta zapored pošilja globe, ker nimajo skladno s predpisi urejene varnostne razsvetljave in notranjih hidrantov (požarna voda). Na pisno prošnjo Žagarjeve jim je novomeška enota inšpektorata rok za izvedbo vseh pomanjkljivosti pred nedavnim podaljšala do konca tega leta.

O problematiki vzdrževanja objekta in njegovi mogoči obnovi se bosta predsednica vlade Alenka Bratušek in kulturni minister Uroš Grilc danes v Črnomlju pogovarjala z vodstvoma občine in ZIK.

Država za svoj objekt še ni dala niti evra

Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič ugotavlja, da kulturni dom ni bil uvrščen niti v nacionalni program za kulturo do leta 2017. Pravi, da je ministrstvo sicer naročilo konservatorski načrt, ko pa bi bilo treba preiti od besed k dejanjem, z ministrstva vedno dobijo odgovor, da denarja ni. »Država za svoj objekt doslej še ni prispevala ničesar. To je nacionalna sramota,« je ogorčena županja.

Na ministrstvu za kulturo so za Delo povedali, da se z občino že dalj časa pogovarjajo o načinu in obsegu sanacije tamkajšnjega kulturnega doma in tudi o možnosti brezplačnega prenosa lastninske pravice na lokalno skupnost, vendar jim končnega soglasja občina še ni posredovala. Lani sta bili predvideni sanacija zamakanja objekta in ureditev varnostne razsvetljave in notranjih hidrantov, a so popise potrebnih del prejeli prepozno, ko je bil državni proračun že sprejet. »Načrtujemo, da se bodo dela, ki bodo stala približno 83.000 evrov, izvedla letos,« je napovedala Lavra Černigoj Blažko z ministrstva.

In zakaj občina kulturnega doma noče prevzeti v last in posest? Županja Čemas Stjepanovič odgovarja: »Dom si želimo prevzeti v dobri kondiciji.«