Kupila zazidljivo zemljišče v Braslovčah, a ne smeta zidati

Prostorski načrt občine Braslovče je gradnjo omogočal, dokler ni ustavno sodišče presodilo, da gre za kmetijsko zemljišče.

Objavljeno
28. maj 2014 19.26
8.6.2011 Celje,Slovenija. Polja psenice in nasadi hmelja pri Celju.FOTO:JURE ERZEN/Delo
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Saša in Matej Dražnik sta januarja 2009 kupila 1100 kvadratnih metrov veliko parcelo, da bi gradila hišo. Toda ustavno sodišče je razveljavilo občinski prostorski načrt, ki je gradnjo omogočal, parcela pa je danes spet kmetijsko zemljišče. Dražnikova tožita občino, tožilstvo pa je na zatožno klop postavilo bivšega župana in podžupana.

Dražnikova sta parcelo kupila od zasebne lastnice za 40.000 evrov, danes je vredna 1500 evrov, graditi pa na njej ne smeta. Saša Hažič Dražnik je povedala, da sta bila takrat z možem natančna: »Oglas je bil na spletu. Parcelo sva šla pogledat, potem pa sva vse podatke preverila na občini Braslovče, Upravni enoti Žalec in na zemljiški knjigi. Takrat so nama vsi zagotavljali, da je parcela zazidljiva in da je vse v redu.«

Da bi se še dodatno zavarovala, sta Dražnikova še nekajkrat poklicala na občino, kjer so jima ustno zagotovili, da je parcela zazidljiva. Ker sta hotela imeti vse napisano, sta pridobila tudi lokacijsko informacijo oziroma potrdilo o namenski rabi zemljišča.

Dogovor z občino ni mogoč

Kljub temu se je zalomilo. Sprva nista mogla graditi, ker je bila Saša brez službe. Dobro leto pozneje, ko se je zaposlila in bi lahko začela graditi, pa je ustavno sodišče zadržalo izdajanje gradbenih dovoljenj, leta 2012 pa razveljavilo prostorski načrt. Dražnikova sta se znašla v finančni stiski, saj sta za nakup parcele in papirje odštela 57.000 evrov. Za to sta najela posojilo, ki ga še odplačujeta, hkrati pa sta začela zidati prizidek k hiši Sašinih staršev.

Večkrat sta se oglasila na občini in z aktualnim županom Branimirjem Strojanškom poskušala rešili težavo. Predlagala sta, da bi občina odkupila parcelo, saj nezazidljive ne potrebujeta. Predlagala sta parcelacijo, saj je del zemljišča vendar zazidljiv, vendar takšne oblike, da se tam ne da ničesar postaviti.

Občina ni privolila ne v odkup zemljišča ne v parcelacijo, saj, kot je povedal Strojanšek, za to ni pravne podlage: »Parcelacija je stvar zasebne lastnine in to ne more biti upravičen strošek občine.« Dražnikova sta lani proti občini in prodajalki zemljišča vložila tožbo.

To ni edini sodni postopek zaradi spornih zemljišč. Prav letos se je začela obravnava proti nekdanjemu županu Marku Balantu in podžupanu Vinku Drči zaradi zlorabe položaja. Drča je svoje zemljišče za 154.000 evrov prodal podjetju Silco, predpogodbo v tej vrednosti so sklenili, ko je bilo zemljišče še kmetijsko in vredno le 12.000 evrov. Silco je zemljišče kupilo kot zazidljivo, takoj po sprejetju spornega prostorskega načrta.

Zemljišča ostajajo kmetijska

Primer Dražnikovih je bolj ali manj osamljen, saj razen njiju in Silca po Strojanškovih podatkih zemljišč občani niso prodajali. Spremembe namembnosti so nameravali izkoristiti bolj za svoje otroke, ki bi lahko ob hišah staršev postavili svoje.

Želja občine po zazidljivih parcelah je bila precejšnja, je na eni od obravnav pričal tudi Balant, saj brez tega v občini ni razvoja. Strojanšek je dodal, da si vprašanje zazidljivosti parcel želi rešiti še v tem mandatu. Gre za precej parcel, saj je razveljavljeni prostorski načrt omogočal spremembo namembnosti na kar 125 hektarih kmetijskih zemljišč.

Občina pa se je sprememb prostorskega načrta lotila drugače kot pred šestimi leti. Če so takrat na vsak način želeli kmetijska zemljišča pozidati, hkrati pa je braslovška civilna iniciativa nasprotovala gradnji tretje razvojne osi prav zaradi pomena kmetijske zemlje, je tokrat občina vendar našla druge parcele, ki jih je že komunalno uredila.

Oglasilo se je še ministrstvo za kmetijstvo, katerega mnenja leta 2008 v načrtu niso upoštevali. Novo mnenje ministrstva, ki ga je občina prejela ta teden, še proučujejo, je povedal Strojanšek: »Sem pa vesel, da so odobrili vsaj gradnjo prizidka k osnovni šoli in gradnjo bloka za neprofitna stanovanja. Večina drugih, individualnih, kmetijskih zemljišč pa po prvih preverjanjih ostaja kmetijskih.«