Kurban bajram v luči odplačevanja dolga

Ljubljana – Pozdravi, čestitke in lepe želje so bila sporočila osrednje kurban bajramske slovesnosti in molitve v športni dvorani na Kodeljevem v Ljubljani, ki se je je udeležilo več sto muslimanov, živečih v glavnem mestu.

»Vse dobronamerne ljudi pozivamo, da se zedinimo glede skupnih projektov in programov islamske skupnosti v Sloveniji. Odkrito poudarjamo, da odločno zavračamo vsako obliko anarhije ali nasilja, ki se zakriva s plaščem islama, in trdimo, da to nima nikakršne veze niti z našo vero niti z našo tradicijo tolmačenja in prakticiranja islama,« je v jutranjem sporočilu (kurban bajramski hutbi) med drugim dejal prvi mož islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus.

Muslimani, ki so sicer druga najštevilčenjša verska skupnost pri nas, bodo kurban bajram slavili do srede, gre pa za praznik, ki je povezan z eno od dolžnosti, in sicer romanjem v sveti mesti Meko in Medino. Koran namreč nalaga, da mora vsak musliman vsaj enkrat obiskati ti mesti. Kurban bajram pa so muslimanski praznični dnevi, ki vsebujejo močna sporočila in so, kot pravijo, kazalec človeške pripravljenosti predati se in pokoriti božji volji z opravljanjem hadža (romanja) in žrtvovanjem kurbana (živali).

Sicer pa je eno osrednjih sporočil tega praznika v Sloveniji vprašanje gradnje islamskega verskega središča za Bežigradom. O tem je mufti Grabus v svojem kurban bajramskem nagovoru vernikom dejal: »Pred nami je naloga izbire idejne zasnove za džamijo. Prejeli smo 44 projektov. Odločili se bomo v kratkem.«

Kot je znano, si islamska skupnost v Sloveniji že desetletja želi graditi svoj center v glavnem mestu; zemljišče med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani je kupljeno, zatika pa se z zbiranjem denarja za odplačilo poldrugega milijona evra bančnega dolga, ki so si ga nakopali z nakupom 11.364 kvadratnih metrov velikega zemljišča. Kljub temu pa so v islamski skupnosti optimisti in napovedujejo, da naj bi temeljni kamen za center postavili konec prihodnjega leta ali najpozneje spomladi 2013, prve molitve pa bi v objektu, ki bo visok do 12 metrov, molilnica do 24 metrov, minaret pa do 40 metrov, opravili leta 2015 ali leto pozneje. Muslimani so tudi tokratno praznično molitev opravljali v športni dvorani na Kodeljevem.