Tiskane izdaje
Ljubljana - Koordinacija zdravniških organizacij je včeraj protestirala proti spreminjanju zakonodaje brez upoštevanja njihovih stališč. Napovedali so, da bo zdravstveni sistem po uveljavitvi »reforme« še slabši in še manj dostopen, in da bi bilo bolje, če bi takšne delne spremembe opustili.
»Za sistem bi moral poskrbeti nekdo, ki je sposoben pogledati nanj v koži bolnika. Pred petimi leti v pediatriji čakalne dobe, pri otrocih, ki so najbolj skrbno čuvan del sistema, niso bile problem. Samoplačniške storitve so bile velika izjema, danes postajajo žalostno pravilo. To ni majhna stvar, če mora šolar z zlomljenimi očali čakati na pregled pri okulistu tedne in mesece. Še huje je pri akutnih obolenjih« je opisala Helena Mole, predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, sicer pediatrinja.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Prepričana je, da rešitve, ki se v teh dneh »porivajo« v državni zbor pod krinko, da se vendarle nekaj dobrega dela za zdravstvo, bolnikom ne prinašajo ničesar.
Spremembe zaradi ščitenja ustanov, ne pacientov
Problema se pristojno ministrstvo namreč loteva na napačnem koncu, denimo z urejanjem koncesij, ki da so obrobni problem v primerjavi s prepotrebno spremembo organizacije in ureditvijo mreže zdravstvenih izvajalcev. Poleg tega je omejevanje koncesionarjev, samo zato ker ogrožajo javne zdravstvene zavode, v nasprotju z interesi bolnikov, je jasna predsednica združenja.
Koordinacija zdravniških organizacij, ki jo sestavljajo zdravniška zbornica, zdravniško društvo, zdravniški sindikat Fides ter strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, je enotna. Zavzema se za ohranitev javnega zdravstva, a z zavedanjem, da je sistem potreben posodobitve. Poleg tega pričakujejo, da bo politika prisluhnila njihovim pripombam.
Spremembe zakonov pripravljene čez noč
Ena od ovir je med drugim tudi ta, da zdravniki za napovedane spremembe izvedo samo iz medijev, predlogi pa se spreminjajo s takšno hitrostjo, da preden uspejo sestaviti pripombe, javnost dobi že novo besedilo. »Ne želimo, da bi sodelovanje temeljilo na predpostavki načrtovalcev zdravstvene politike o primarni zlonamernosti nas izvajalcev,« je potarnal Radko Komadina, predsednik zdravniškega društva.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Vsi vpleteni se strinjajo, da je reforma zdravstva nujno potrebna, toda ne v takšni obliki. Politika mora poskrbeti za stalne in dodatne vire financiranja zdravstva, posodobiti je treba tudi managment javnih zdravstvenih zavodov, primarna zdravniška skrb pa je nenehno spremljanje razvoja medicinske znanosti. Brez reforme korak z razvito zahodno medicino ne bo več mogoč, je napovedal Komadina.
Svobodo dela zagotavlja ustava
Tudi Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, je skeptičen do predlaganih zakonov. Navkljub temu, da bodo politiki imeli polna usta o javnem zdravstvu, se je treba zavedati, da bo ta manj dostopen. Upokojenci, delavci, brezposelni in revni - ki jih vladajoča struktura predstavlja in ki nimajo denarja, da bi do storitev prišli drugače kot znotraj javnega sistema - bodo čakali. Tisti, ki imajo denar, si bodo pomagali tako kot so si do zdaj, z vezami in poznanstvi, je zatrdil Kuštrin.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Posebej ga je zmotila določba o omejevanju zdravnikovega dela pri drugih delodajalcih, ki jo prinaša zakon o zdravstveni dejavnosti. »Omejevanje dela zdravnikov je zadovoljevanje tistih famoznih zgodb o dobičkarjih in zaslužkarjih - tako se imenuje zdravnike, ki delajo pri drugem delodajalcu. Če teh dobičkarjev in zaslužkarjev ne bi bilo, bi lahko zaprli mnoge oddelke v kliničnem centru, brežiško, ptujsko, trboveljsko in še marsikatero drugo bolnišnico in oddelek. Tako je, ker je zdravnikov premalo,« je kadrovsko stisko orisal predsednik sindikata. Ker je predlog zanje ustavno sporen, razmišljajo o vložitvi ustavne presoje zakona.
