Tiskane izdaje
Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi knjigo na petsto petdesetih straneh Ladko Korošec - življenje umetnika izpod peresa Marka Koširja in Petra Bedjaniča. Pod svečanost se podpisujeta občina Zagorje in fundacija Ladko Korošec oziroma v njenem imenu predsednik Janez Lipec.
Ladko Korošec je trikratni dobitnik Prešernove nagade (1949, 1959, 1978). Prvo je prejel za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Gaetana Donizettija, drugo za pevski vlogi Sancha Pansa in Don Pasquala, tretjič je bil nagrajen za celoten pevski opus. Po desetih letih je prejel še najvišje priznanje za umetniške dosežke v glasbi pri nas - Bettetovo nagrado Društva glasbenih umetnikov Slovenije.
Od njegove smrti - umrl je 21. marca 1995, v 75. letu starosti - mineva dvajset let. Zagorje se je pevcu enkrat že poklonilo: leta 2010 je fundacija, tudi takrat v sodelovanju z zagorsko občino, v Weinbergerjevi hiši v Zagorju odprla multimedijsko spominsko sobo s pevčevo zapuščino, tudi z njegovimi filmi, ki jih je posnel na številnih potovanjih po svetu.
Marko Košir je v knjigi med drugim zapisal: »Med slovenskimi opernimi pevci zavzema Ladko Korošec posebno mesto. Malo je pevcev pri nas, ki bi se lahko primerjali z njim tako po priljubljenosti kot po številu vlog, načinu petja in številu nastpov. Ob tem je njegova mednarodna kariera nekaj posebnega. V svojem času je bil Korošec v tujini najbolj znan pri nas delujoči pevec. Sam in z ansambli ljubljanske, zagrebške ter predvsem beograjsek opere je gostoval po Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki. Nastopil ni le na Antarktiki in v Avstraliji.«
Korošec nikoli ni zavrnil povabila na prireditve kjerkoli po Sloveniji, pravijo, še posebej ne, ko je šlo za preproste ljudi in mladino. Sam je večkrat povedal, da je nastopil več kot štiritisočkrat.
Ladko Korošec, rojen leta 1920 v Zagorju ob Savi, je že kot desetletni fantič odšel na šolanje v Ljubljano. Zanj sta skrbela starejša brata Veko in Slavko. Čeprav je Ljubljana postala njegov dom, se je v svojega prvega, v Zagorje, vedno rad vračal.
