Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustna obravnava v postopku ponovne izdaje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za trboveljski Lafarge Cement (LC), ki je potekala na republiški Agenciji za okolje, Arsu, pomeni trojno prelomnico v boju Zasavcev proti sežiganju odpadkov.
Občina Trbovlje je kot stranska udeleženka v postopku prvič nastopila z jasnim stališčem proti obremenjevanju okolja s sežiganjem odpadkov; Arsovi uradniki so razpravo vodili korektno; LC pa si je zaradi študije, ki jo je naročil pri Inštitutu za javno upravo (IJU) Pravne fakultete, prislužil ukor zaradi suma poskusa vplivanja na odločitev državnega organa.
Arso je obravnavo sklical skladno s februarsko sodbo upravnega sodišča, ki je LC odvzelo OVD in od Arsa zahtevalo, naj znova preveri, ali gre v primeru LC za obstoječo, torej staro, ali novo napravo. V dokaz bi moral LC predložiti pravnomočna gradbena in uporabna dovoljenja, Arso pa presoditi, ali je LC na dan uveljavitve uredbe IPPC, 18. septembra 2004, sežigal odpadke oziroma ali je imel za to potrebna dovoljenja. Namesto vseh dovoljenj je LC predložil študijo IJU, ki jo je podpisal direktor Senko Pličanič (ta je za LC pred leti že izdelal »ugodno« mnenje, o. p.). Odvetnica Teodora Glušič Terbovc, pooblaščenka drugega stranskega udeleženca Uroša Macerla, je Arso pozvala, naj študije IJU ne upošteva kot dokaz, saj da je nedopustno, kar si je privoščil LC: »Celo tako daleč je šel, da je pridobil mnenje IJU o tem, kako razumeti sodbo upravnega sodišča.«
S tem, ko je občina Trbovlje pritegnila Urošu Macerlu, kmetovalcu iz Zagorja, je tehtnico nagnila na stran nasprotnikov sežiganja, ki skupaj z zagorsko občino že leta dokazujejo, da je država doslej odločala v korist kapitala in v škodo Zasavcev.
Čeprav so v LC začeli odpadke sežigati leta 2009, ko jim je Arso izdal OVD za sežig sto ton odpadkov na dan do leta 2019, je pravnik LC Milivoj Radak vztrajal, da je naprava stara in brez večjih sprememb že od leta 1972. Če bo Arso o Lafargeevi peči tokrat znova presodil kot o stari, bo LC novo OVD izdal po poenostavljenem postopku, brez sodelovanja javnosti. Če pa bo presodil, da je naprava nova, bo treba na novo določiti tudi vplivno območje in vključiti najširšo javnost.
Tudi Terbovčeva je tokrat znova dokazovala, da LC ni predložil dokaza, na podlagi katerega bi sklepali o tem, da je septembra 2004 v obstoječi napravi izvajal sosežig. LC je očitala, da še vedno ne izpolnjuje pogojev za staro napravo, Arsu pa, da se doslej zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni ukvarjal z vprašanjem, katera dovoljenja LC sploh potrebuje.
